Jozue 8 - Ekumenska izdaja

Izraelci zavzamejo Haj

¹ Gospod je rekel Jozuetu: »Ne boj se in ne plaši se! Vzemi s seboj vse bojevnike in vstani ter pojdi proti Haju! Glej, dajem ti v roke hajskega kralja, njegovo ljudstvo, mesto in pokrajino.

² Stori Haju in njegovemu kralju, kakor si storil Jerihi in njenemu kralju! Vendar smete njegov plen in njegovo živino zase zapleniti. Napravi si zasedo zadaj za mestom!«

³ Jozue je tedaj vstal in vsi bojevniki, da bi šli proti Haju. Jozue pa je izbral trideset tisoč mož, junaških bojevnikov, in jih odposlal ponoči.

⁴ Dal jim je tole povelje: »Glejte, vi boste v zasedi zadaj za mestom! Ne oddaljujte se daleč od mesta in bodite vsi skupaj pripravljeni!

⁵ Jaz in vse ljudstvo, ki je pri meni, se bomo približali mestu. In ko pridejo zoper nas kakor prvič, bomo pred njimi bežali.

⁶ In udrli bodo za nami, dokler jih ne odrežemo od mesta. Kajti govorili bodo: ‚Pred nami bežé kakor prvič;‘ saj bomo bežali pred njimi.

⁷ Tedaj planite iz zasede in zavzemite mesto! Kajti Gospod, vaš Bog, vam ga bo dal v roke.

⁸ Ko se mesta polastite, mesto zažgite! Po besedi Gospodovi storite! Glejte, dal sem vam svoje povelje!«

⁹ Tako jih je Jozue odposlal; šli so v zasedo in ostali med Betelom in Hajem, zahodno od Haja. Jozue pa je prenočil to noč med ljudstvom.

¹⁰ Ko je Jozue zjutraj zgodaj vstal in preštel ljudstvo, je šel z Izraelovimi starešinami ljudstvu na čelu proti Haju.

¹¹ Vsi bojevniki, ki so bili pri njem, so šli, se približali in prišli pred mesto ter se utaborili severno od Haja, tako da je bila dolina med njimi in Hajem.

¹² Vzel pa je okoli pet tisoč mož in jih postavil v zasedo med Betelom in Hajem, zahodno od mesta.

¹³ Ko so postavili ljudstvo, ves tabor, ki je bil severno od mesta, in njegovo zadnje krdelo zahodno od mesta, je šel Jozue tisto noč v sredo doline.

¹⁴ Ko je hajski kralj to videl, so mestni možje pohiteli in šli zgodaj zoper Izraela v boj, on in vse njegovo ljudstvo, na pobočje pred planjavo, ne da bi vedel, da je zanj zaseda zadaj za mestom.

¹⁵ Jozue in vsi Izraelci so se pred njimi umaknili kakor poraženi in so bežali po poti proti puščavi.

¹⁶ Tedaj so sklicali vse ljudstvo, ki je bilo v mestu, da bi jih zasledovali. Ko so pa Jozueta zasledovali, so bili odrezani od mesta.

¹⁷ Noben mož ni ostal v Haju in Betelu, ki ne bi bil šel za Izraelom; pustili so mesto odprto in zasledovali Izraela.

¹⁸ Tedaj je Gospod rekel Jozuetu: »Stegni sulico, ki je v tvoji roki, proti Haju! Kajti dal ti ga bom v roke.« In Jozue je stegnil sulico, ki je bila v njegovi roki, proti mestu.

¹⁹ Ko je stegnil svojo roko, se je zaseda hitro vzdignila s svojega kraja, pritekla v mesto, ga zavzela in mesto takoj zažgala.

²⁰ Ko so se Hajci obrnili in ozrli, glej, se je dvigal dim iz mesta proti nebu. Njim pa ni bilo več mogoče bežati ne sem ne tja; ljudstvo, ki je bežalo proti puščavi, se je obrnilo proti zasledovalcem.

²¹ Ko so namreč Jozue in vsi Izraelci videli, da je zaseda zavzela mesto in da se dviga dim iz mesta, so se obrnili in pobijali Hajce.

²² Oni pa so šli iz mesta proti njim, tako da so bili v sredi Izraelcev: eni so bili na tej, drugi na oni strani. Tedaj so jih pobili, tako da jim ni nihče preostal, ki bi bil utekel ali ubežal.

²³ Hajskega kralja pa so ujeli živega in ga pripeljali k Jozuetu.

²⁴ Ko so Izraelci pobili vse hajske prebivalce na polju na planjavi, kamor so bili udrli za njimi, in so ti vsi do zadnjega moža padli pod ostrim mečem, so se vsi Izraelci obrnili proti Haju in ga pobili z ostrim mečem.

²⁵ Bilo pa je vseh iz Haja, ki so tisti dan padli, dvanajst tisoč mož in žen.

²⁶ Jozue pa ni nazaj potegnil svoje roke, ki jo je stegnil s sulico, dokler ni z zakletvijo uničil vseh hajskih prebivalcev.

²⁷ Samo živino in plen tega mesta so Izraelci zaplenili zase po besedi Gospodovi, ki jo je zapovedal Jozuetu.

²⁸ Jozue je sežgal Haj in napravil iz njega večno grobljo, pustinjo, ki je do današnjega dne.

²⁹ Hajskega kralja pa je dal obesiti na drevesu do večera; ob sončnem zahodu pa je ukazal Jozue, naj snamejo njegovo truplo z drevesa. Potem so ga vrgli pred mestna vrata in nametali nanj velik kup kamenja, ki je do današnjega dne.

5. Slovesnost pri gori Hebal Oltar na gori Hebal

³⁰ Takrat je Jozue zgradil oltar Gospodu, Izraelovemu Bogu, na gori Hebalu,

³¹ kakor je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal Izraelovim sinovom in kakor je pisano v knjigi Mojzesove postave, oltar iz neobdelanih kamnov, nad katerimi niso vihteli železa; in darovali so na njem žgalne daritve Gospodu in žrtvovali mirovne daritve.

³² Potem je tam napisal na kamne prepis postave Mojzesa, katero je bil ta spisal vpričo Izraelovih sinov.

Branje Mojzesove postave

³³ Ves Izrael s svojimi starešinami, voditelji in sodniki je stal na obeh straneh skrinje pred duhovniki Levijevega rodu, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, tujci kakor domačini, ena polovica izmed njih ob gori Garizimu, druga polovica izmed njih ob gori Hebalu, kakor je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, naj se najprej Izraelovo ljudstvo blagoslovi.

³⁴ Potem je bral vse besede postave, blagoslov in prekletstvo, prav tako, kakor je zapisano v knjigi postave.

³⁵ Ni bilo nobene besede izmed vsega tega, kar je Mojzes zapovedal, ki bi je Jozue ne bil prebral pred vso Izraelovo občino, tudi pred ženami in otročiči in tujci, ki so hodili med njimi.