Jozue 5 - Ekumenska izdaja

Obrezovanje Izraelcev v Galgali

¹ Ko so slišali vsi kralji Amorejcev, ki so bili onkraj Jordana na zahodu, in vsi kralji Kanaancev, ki so bili ob morju, da je Gospod posušil jordansko vodo pred Izraelovimi sinovi, dokler niso čez prišli, jim je srce upadlo in ni bilo v njih več poguma pred Izraelci.

² Tisti čas je Gospod rekel Jozuetu: »Naredi si kamnitnih nožev in zopet začni, vdrugič, obrezovati Izraelove sinove!«

³ Jozue si je naredil kamnitnih nožev in je obrezal Izraelove sinove na hribu Aralotu.

⁴ To pa je vzrok, zakaj jih je Jozue obrezal: vsi moški, ki so šli iz Egipta, kar je bilo bojevnikov, so pomrli po svojem izhodu iz Egipta na potu v puščavi.

⁵ Kajti vse ljudstvo, ki je izšlo, je bilo obrezano; toda ljudstvo, kolikor se ga je rodilo po izhodu iz Egipta na potu v puščavi, ni bilo obrezano.

⁶ Štirideset let so namreč Izraelovi sinovi hodili po puščavi, dokler ni izumrl ves rod bojevnikov, ki so izšli iz Egipta. Ker niso poslušali Gospodovega glasu, jim je Gospod prisegel, da jim ne bo dal videti dežele, ki jo je Gospod njih očetom s prisego obljubil dati nam, deželo, v kateri teče mleko in med.

⁷ Njihove sinove, ki jih je postavil na njihovo mesto, je torej obrezal Jozue; kajti bili so neobrezani, ker jih niso obrezovali na potu.

⁸ Ko je bilo vse ljudstvo obrezano, so ostali na svojem mestu v šotorišču, dokler niso ozdraveli.

⁹ Gospod pa je rekel Jozuetu: »Danes sem odvalil z vas egiptovsko sramoto.« Zato se imenuje ta kraj Galgala do današnjega dne.

Praznovanje velike noči

¹⁰ Ko so Izraelovi sinovi šotorili v Galgali, so obhajali pasho štirinajsti dan meseca proti večeru na planjavah ob Jerihi.

¹¹ Na dan po pashi so jedli od pridelkov dežele, opresnike in opraženo zrnje, prav ta dan.

¹² Ta drugi dan je mana prenehala, ker so mogli jesti od pridelkov dežele. Izraelovi sinovi niso več imeli mane, ampak so tisto leto jedli od pridelkov kanaanske dežele.

3. Zavzetje Jerihe Jozue pri Jerihi

¹³ Ko je bil Jozue pri Jerihi, je povzdignil oči in pogledal in glej, njemu nasproti je stal mož, ki je imel v roki gol meč. Jozue je šel proti njemu in mu rekel: »Ali si naš, ali naših sovražnikov?«

¹⁴ Odgovoril je: »Ne, temveč poglavar sem Gospodove vojske; pravkar sem prišel.« Jozue je padel s svojim obličjem na zemljo in se poklonil. Potem mu je rekel: »Kaj ima moj gospod svojemu hlapcu povedati?«

¹⁵ Poglavar Gospodove vojske je rekel Jozuetu: »Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je svet.« In Jozue je storil tako.