Jozue 2 - Ekumenska izdaja

Oglednika v Jerihi

¹ Nunov sin Jozue je tedaj poslal skrivaj iz Setima dva oglednika z naročilom: »Pojdita, oglejta deželo, posebno Jeriho!« Šla sta in prišla v hišo hotnice, ki se je imenovala Rahaba, da bi tam prenočila.

² Tedaj se je povedalo kralju v Jerihi: »Glej, moža izmed Izraelovih sinov sta nocoj sem prišla ogledovat deželo!«

³ Tedaj je kralj v Jerihi dal Rahabi reči: »Pripelji ven moža, ki sta šla k tebi, ki sta prišla v tvojo hišo; kajti prišla sta ogledovat vso deželo!«

⁴ A žena je vzela oba moža in ju skrila. Potem pa je rekla: »Res, moža sta prišla k meni, pa nisem vedela, od kod sta bila.

⁵ Ko pa se je zmračilo in so se mestna vrata zapirala, sta moža odšla ven. Ne vem, kam sta moža šla. Hitite naglo za njima, ker ju še utegnete dohiteti!«

⁶ Ona pa ju je peljala na streho in ju skrila pod lanena stebla, ki jih je imela razgrnjena na strehi.

⁷ Možje pa so hiteli za njima po poti k Jordanu do brodov; potem so se zaprla mestna vrata, brž ko so odšli ven tisti, ki so hiteli za njima.

Sporazum oglednikov z Rahabo

⁸ Preden pa sta zaspala, je stopila ona k njima na streho.

⁹ Rekla je možema: »Vem, da vam je Gospod dal deželo; strah pred vami nas je prepadel in vsi prebivalci dežele trepetajo pred vami.

¹⁰ Kajti slišali smo, da je Gospod posušil vodo Rdečega morja pred vami, ko ste šli iz Egipta, in kaj ste storili dvema amorejskima kraljema, ki sta bila onkraj Jordana, Sehonu in Ogu, ki ste ju pokončali z zakletvijo.

¹¹ Ko smo to slišali, nam je srce upadlo in v nikomer ni nič več poguma ostalo pred vami; kajti Gospod, vaš Bog, je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj.

¹² Zdaj pa, prosim, mi prisezita pri Gospodu: ker sem se jaz usmilila vaju, se tudi vidva usmilita hiše mojega očeta in mi dajta zanesljivo znamenje,

¹³ da mi boste pustili pri življenju očeta in mater, brate in sestre z vsemi njihovimi svojci in nas rešili smrti!«

¹⁴ Moža sta ji odgovorila: »S svojim življenjem sva poroka za vaše življenje, če ne izdate te naše stvari; če nam Gospod dá deželo, ti bomo izkazali usmiljenje in zvestobo.«

¹⁵ Potem ju je po vrvi spustila skozi okno; kajti njena hiša je bila pri mestnem obzidju in ob obzidju je prebivala.

¹⁶ In jima je rekla: »Pojdita na gorovje, da vaju ne srečajo zasledovalci! Tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo; potem pojdita svojo pot!«

¹⁷ Moža pa sta ji rekla: »Tako bova spolnila prisego, s katero si naju zaprisegla:

¹⁸ glej, kadar pridemo v deželo, priveži to rdečo vrv na okno, skoz katero si naju spustila, in zberi pri sebi v hiši očeta in mater, brate in vso rodbino svojega očeta!

¹⁹ Kdor koli potem pride skoz vrata tvoje hiše na cesto, je sam odgovoren za svoje življenje, midva pa sva brez krivde. Kdor koli pa bo s teboj v hiši, za njegovo življenje sva midva odgovorna, ako se ga roka dotakne.

²⁰ Toda če to našo stvar izdaš, sva prosta te prisege, s katero si naju zaprisegla.«

²¹ Odgovorila je: »Bodi tako, kakor sta rekla!« Ko ju je odpustila, sta odšla. In privezala je rdečo vrv na okno.

Vrnitev in poročilo oglednikov

²² Tedaj sta šla in prišla na gorovje ter ostala tam tri dni, dokler se niso vrnili zasledovalci. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, a ju niso našli.

²³ Nato sta se moža vrnila, stopila z gorovja, šla čez in prišla k Nunovemu sinu Jozuetu ter mu povedala vse, kar se jima je prigodilo.

²⁴ Rekla sta Jozuetu: »Gospod nam je dal vso deželo v roke, saj tudi trepetajo vsi prebivalci dežele pred nami.«