Jozue 14 - Ekumenska izdaja

2. Trije veliki rodovi zahodno od Jordana Uvod

¹ To je, kar so dobili Izraelovi sinovi v dedino v kanaanski deželi, kar so jim razdelili v dedino duhovnik Eleazar in Nunov sin Jozue in rodovinski poglavarji Izraelovih sinov;

² po žrebu so jim razdelili dedino, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesu, deveterim rodovom in polovici rodu.

³ Kajti dvema rodovoma in polovici rodu je dal Mojzes dedino onkraj Jordana; levitom pa ni dal nobene dedine med njimi.

⁴ Kajti Jožefova sinova sta bila dva rodova, Manase in Efraim. Levitom pa niso dali deleža v deželi, ampak samo mesta za prebivanje in pašnike zraven za njihovo živino in njihove črede.

⁵ Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi sinovi storili ter deželo razdelili.

Kalebov delež

⁶ Tedaj so pristopili Judovi sinovi k Jozuetu v Galgali, in Jefonov sin Kaleb, Kenezejec, mu je rekel: »Ti veš to, kar je govoril Gospod Mojzesu, možu božjemu, zastran mene in tebe v Kadesbarnah.

⁷ Štirideset let sem imel, ko me je poslal Gospodov služabnik Mojzes iz Kadesbarn ogledovat deželo in prinesel sem mu poročilo po svojem prepričanju.

⁸ Moji bratje pa, ki so šli z menoj, so preplašili srce ljudstvu, medtem ko sem se jaz natančno držal Gospoda, svojega Boga.

⁹ Tisti dan je Mojzes prisegel: ‚Resnično, ta dežela, po kateri je stopala tvoja noga, bodi kot dedina tvoja in tvojih sinov na veke, ker si se natančno držal Gospoda, mojega Boga!‘

¹⁰ In zdaj, glej, me je Gospod ohranil pri življenju, kakor je obljubil, teh petinštirideset let, odkar je Gospod govoril to besedo Mojzesu, ko je Izrael hodil po puščavi; in zdaj, glej, imam danes petinosemdeset let.

¹¹ Še danes sem tako močan kakor tisti dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, taka je moja moč sedaj, če se je treba bojevati in odhajati in prihajati.

¹² In sedaj mi daj to pogorje, o katerem je Gospod tisti dan govoril; saj si sam slišal takrat, da so tam Enakovci in velika utrjena mesta; morda bo Gospod z menoj, da jih preženem, kakor je Gospod obljubil!«

¹³ Jozue ga je blagoslovil in dal Hebron v dedino Jefonovemu sinu Kalebu.

¹⁴ Zato je Hebron kot dedina Jefonovega sina Kaleba, Kenezejca, do današnjega dne, ker se je natančno držal Gospoda, Izraelovega Boga.

¹⁵ Hebron pa se je prej imenoval Arbejevo mesto; ta je bil največji mož med Enakovci. In dežela je počivala od vojske.