Joel 2 - Ekumenska izdaja

Napad kobilic – podoba Gospodovega dne

¹ Zatrobite v rog na Sionu, zaženite krik na moji sveti gori! Naj trepetajo vsi prebivalci dežele, ker pride dan Gospodov, ker je blizu,

² mračni in temni dan, dan oblakov in temine! Kakor zarja se po gorah širi številno, mogočno ljudstvo, kakršnega ni bilo od vekov in ga za njim več ne bo dolge čase.

³ Pred njim gre požirajoč ogenj, za njim smodeč plamen; dežela pred njim je kakor rajski vrt, za njim je prazna puščava; nič mu ne more uteči.

⁴ Njih podoba je kakor podoba konj, dirjajo kakor bojni konji.

⁵ Kakor ropotajoči vozovi, skačejo po višinah gora, kakor prasketajoč ogenj, ki požira strnišče, mogočna vojska, razvrščena za boj.

⁶ Spričo njih ljudstva trepetajo, vsi obrazi prebledevajo.

⁷ Tekajo kakor junaki, kakor vojščaki naskakujejo zid; vsak gre ravno svojo pot, njihove steze se ne zapletajo;

⁸ drug se ob drugega ne zadeva, vsak hodi po svoji stezi; najsi kdo pade pod strelom, njih bojna vrsta se ne pretrga.

⁹ Obkrožijo mesto, se vržejo na obzidje, se priplazijo v hiše, lezejo skozi okna kakor tatovi.

¹⁰ Pred njimi se trese zemlja, se maje nebo; sonce in mesec otemnita, in zvezde gube svojo svetlobo.

¹¹ Gospod se oglaša na čelu svoje vojske, zakaj silna so njegova krdela, mnogo jih je, ki izvršujejo njegove naredbe. Zakaj velik je dan Gospodov, silno strašen: kdo ga more prestati?

Ponovni poziv k pokori

¹² Zdaj torej, govori Gospod, obrnite se k meni z vsem srcem, s postom in z jokom in s srčno bolečino!

¹³ Pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil, vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj milostljiv je in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v milosti, pripravljen preklicati kazen.

¹⁴ Kdo ve, če se ne vrne, se usmili in pusti za seboj blagoslov, jedilno in pitno daritev za Gospoda, vašega Boga?

¹⁵ Dajte s trobento znak na Sionu! Zapovejte post, razglasite slovesni shod,

¹⁶ zberite ljudstvo, očistite srenjo, skličite starčke, zberite otroke in dojenčke na prsih; naj pride ženin iz svoje izbe in nevesta iz svoje spalnice!

¹⁷ Naj jokajo med lopo in oltarjem duhovniki, služabniki Gospodovi! Naj govoré: »Usmili se, Gospod, svojega ljudstva! Ne daj svoje dediščine v zasramovanje, da bi bili v zabavljico narodom! Zakaj bi govorili med ljudstvi: ‚Kje je njihov Bog?‘«

2. Gospodov odgovor Uslišana molitev

¹⁸ Tedaj se je Gospod vnel za svojo deželo, in se je usmilil svojega ljudstva.

Konec nadloge

¹⁹ Gospod je odgovoril in rekel svojemu ljudstvu: »Glej, pošljem vam žita in vina in olja; imeli ga boste do sitega. Ne bom vas več dal v zasmeh narodom.

²⁰ Njega, ki pride od severa, poženem daleč od vas, v suho in pusto pokrajino: njegov prvi roj proti vzhodnemu morju, njegov zadnji roj proti zahodnemu morju, in dvigne se smrad in duh gnilobe, ker je mnogo prevzetoval.«

Podoba obilja

²¹ Ne boj se, o gruda, veseli in raduj se: Gospod dela velike reči!

²² Ne bojte se, živali na polju, ker spet so ozeleneli pašniki na planoti, drevje rodi svoj sad, smokev in trta dajeta svoje obilje!

²³ In vi, sionski sinovi, radujte se! Veselite se v Gospodu, svojem Bogu! Dal vam je dežja v duhu pravičnosti: storil je, da vam prihaja dež, jesenski in spomladanski, kakor poprej;

²⁴ zato bodo gumna spet polna žita in v kadeh bo preobilo vina in olja.

²⁵ Povrnem vam letine, ki so vam jih požrli: kobilica, obrezovalec, glodalec, pokončevalec, moja velika vojska, ki sem jo poslal proti vam.

²⁶ Imeli boste jesti do sitega in slavili boste ime Gospoda, svojega Boga, ki je čudovito ravnal z vami. In moje ljudstvo ne bo več osramočeno.

²⁷ Spoznali boste, da sem jaz sredi Izraela, da sem jaz Gospod, vaš Bog, in nihče drug. Moje ljudstvo ne bo več osramočeno.