Jeremija 9 - Ekumenska izdaja

Nezvestoba ljudstva

¹ Kdo mi da v puščavi kočo ob potu, da zapustim svoje ljudstvo in odidem od njih? Zakaj vsi so prešuštniki, drhal nezvestežev.

² Napenjajo svoje jezike kakor lok. Laž in nezvestoba prevladujeta v deželi. Kajti od hudobije hité k hudobiji, a mene ne poznajo, govori Gospod.

³ Vsak naj se varuje svojega prijatelja, naj ne zaupa nobenemu bratu. Kajti vsak brat je prevarljivec, in vsak prijatelj širi obrekovanje.

⁴ Drug vara drugega, nihče ne govori resnice. Navadili so svoje jezike na laž, trudijo se, da bi napačno delali.

⁵ Prebivaš sredi lokavosti. Zaradi lokavosti me nočejo poznati, govori Gospod.

⁶ Zato tako govori Gospod nad vojskami: Glej, topil jih bom in preizkušal! Kajti kako bi naj drugače delal zaradi hčere, mojega ljudstva?

⁷ Morilna puščica je njegov jezik, prevaro govoré njegova usta. Miroljubno govori z usti s svojim bližnjim, v srcu pa pripravlja zasedo.

⁸ Ali naj ne kaznujem na njih tega? govori Gospod. Ali naj se ne maščujem nad takim narodom?

Žalostinka o Sionu

⁹ Jok in žalovanje začnem zaradi gora, žalostinko zaradi pašnikov v puščavi. Kajti opustošeni so, nihče ne hodi čeznje. Ne slišijo več beketanja črede. Od ptic pod nebom do živine, vse je zbežalo, odšlo.

¹⁰ Iz Jeruzalema napravim groblje, prebivališče šakalov, Judova mesta spremenim v puščavo, kjer nihče ne prebiva.

¹¹ Kdo je modrec, ki to razume in oznani, kar mu Gospodova usta govoré: Zakaj propada dežela, je opustošena ko puščava, da nihče skoznjo ne hodi?

¹² Gospod govori: Ker so zapustili mojo postavo, katero sem jim dal, in niso poslušali mojega glasu, ne po njem živeli,

¹³ ampak so hodili po trmi svojega srca in za Baali, kakor so jih učili njih očetje,

¹⁴ zato tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Glej, hranil jih bom, to ljudstvo, s pelinom in jih napajal s strupeno vodo.

¹⁵ Razkropil jih bom med narode, ki jih niso poznali ne oni sami ne njihovi očetje, in bom za njimi poslal meč, dokler jih ne pokončam.

¹⁶ Tako govori Gospod nad vojskami. Dajte, pokličite žalovalke, da pridejo, in pošljite po modre žene!

¹⁷ Hitro naj pridejo in zapojó žalostinko nad nami, da se naše oči raztopé v solzah in z naših trepalnic voda prikaplja!

¹⁸ Čuj! Žalostinka se sliši s Siona: »Kako smo uničeni, silno osramočeni! Domovino moramo izgubiti, svoje hiše zapustiti!«

¹⁹ Čujte, žene, besedo Gospodovo! Vaše uho naj sprejme besedo njegovih ust! Učite svoje hčere žalostinko, učite druga drugo pogrebno pesem:

²⁰ »Smrt nam je prilezla skozi okna, prišla v naše palače, pobrala je otroka s ceste, s trgov mladeniče!«

²¹ Govôri: »Tako govori Gospod: Mrtva trupla ljudi ležé kakor gnoj na polju, kakor za žanjcem snopi, ki jih nihče ne pobira.«

Prava modrost

²² Tako govori Gospod: Modri naj se ne hvali s svojo modrostjo, močni naj se ne hvali s svojo močjo, bogati naj se ne hvali s svojim bogastvom;

²³ ampak s tem naj se hvali, kdor se hoče hvaliti, da ima razum in mene pozna, da sem jaz Gospod, ki delam milost, pravico in pravičnost na zemlji. Da, taki so mi po volji, govori Gospod.

Neobrezana srca

²⁴ Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko obiščem vse, kar je neobrezano kljub obrezi,

²⁵ Egipt, Juda, Edom, Amonce in Moab in vse s pristriženimi lasmi, ki stanujejo v puščavi. Zakaj vsi narodi so neobrezani, vsa hiša Izraelova pa je neobrezanega srca.