Jeremija 7 - Ekumenska izdaja

2. Govori v času Joakima Prerokov govor v templju

¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda:

² Postavi se ob vrata hiše Gospodove in oznanjuj tam to besedo: Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovci, ki prihajate skozi ta vrata molit Gospoda!

³ Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: »Poboljšajte svoja pota in svoja dejanja, pa storim, da boste prebivali v tem kraju!

⁴ Ne zanašajte se na lažnive besede: ‚Tempelj Gospodov, tempelj Gospodov, tempelj Gospodov je to!‘

⁵ Le če resno poboljšate svoja pota in svoja dejanja, če boste pravično ravnali drug do drugega,

⁶ če ne boste tlačili tujca, sirote in vdove, ne nedolžne krvi prelivali na tem kraju, in za tujimi bogovi ne hodili v svojo nesrečo,

⁷ tedaj storim, da boste prebivali v tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom za večne čase.

⁸ Glejte, zanašate se na lažnive besede, ki nimajo vrednosti!

⁹ Kako? Kradete, ubijate, prešuštvujete, krivo prisegate, Baalu darujete in hodite za tujimi bogovi, ki jih ne poznate,

¹⁰ in potem prihajate in stopate predme v tej hiši, ki se imenuje po mojem imenu, in govorite: ‚Varni smo,‘ pa potem počenjate vse te gnusobe!

¹¹ Ali je ta hiša, ki se imenuje po mojem imenu, v vaših očeh jama razbojnikov? Dobro, potem tudi jaz tako gledam nanjo, govori Gospod.

¹² Pojdite vendar v moj kraj v Silu, kjer je spočetka po mojem sklepu prebivalo moje ime, in poglejte, kaj sem mu storil zaradi hudobije svojega ljudstva Izraela!

¹³ Ker pa ste zdaj delali vsa tista dejanja, govori Gospod, in niste poslušali, dasi sem vam govoril rano in pozno, in niste odgovorili, dasi sem klical,

¹⁴ bom storil tej hiši, ki se imenuje po mojem imenu, na katero se vi zanašate, in kraju, ki sem ga dal vam in vašim očetom, kakor sem storil Silu.

¹⁵ Zavrgel vas bom izpred svojega obličja, kakor sem zavrgel vse vaše brate, ves Efraimov rod.«

Češčenje Astarte

¹⁶ Ti pa ne moli za to ljudstvo, ne povzdiguj zanje prošnje in zagovora ter ne sili vame; kajti ne bom te uslišal!

¹⁷ Mar ne vidiš, kaj počenjajo v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah?

¹⁸ Otroci nabirajo drva, očetje zažigajo ogenj in žene gnetejo testo, da naredé kolače za kraljico neba; tujim bogovom darujejo pitne daritve, da me dražijo.

¹⁹ Mar mene dražijo, govori Gospod, ali ne sami sebe, da se osramoté?

²⁰ Zato tako govori vsemogočni Gospod: Glej moja srdita jeza se razlije nad ta kraj, nad ljudi in nad živino, nad drevje polja in nad sad zemlje; gorelo bo in ne ugasne.

Pokorščina, ne daritve

²¹ Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Le kopičite svoje žgalne daritve na svoje klavne daritve in jejte meso!

²² Ko sem vaše očete peljal iz egiptovske dežele, jim nisem nič govoril in nič zapovedal o žgalnih in klavnih daritvah,

²³ ampak sem jim dal to zapoved: »Poslušajte moj glas, tako bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo! Hodite natanko po potu, ki vam ga predpisujem, da vam bo dobro!«

²⁴ Pa niso poslušali, ne nagnili svojih ušes, marveč so hodili po svojih sklepih v trmi svojega hudobnega srca; hrbet so mi pokazali in ne obličja.

²⁵ Od dne, ko so vaši očetje odšli iz egiptovske dežele, do današnjega dne sem rano in pozno pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke.

²⁶ Toda niso poslušali in ne nagnili svojega ušesa, ampak so bili trdovratni, huje so ravnali ko njihovi očetje.

²⁷ In če jim vse te besede poveš, te ne bodo poslušali, in če jih pokličeš, ti ne bodo odgovorili.

²⁸ Tedaj jim reci: »To je narod, ki ne posluša glasu Gospoda, svojega Boga, in ne sprejema nauka. Konec je zvestobe, izginila je iz njihovih ust.«

Kazen za daritev otrok

²⁹ Ostrizi si lase in vrzi jih proč! Zapoj na višinah žalostinko! Zakaj Gospod je zavrgel in zapustil rod, ki se mu studi.

³⁰ Zakaj Judovi sinovi so delali, kar je hudo v mojih očeh, govori Gospod. Postavili so svoje gnusobe v hišo, ki se imenuje po mojem imenu, in jo oskrunili.

³¹ Naredili so v dolini Benenomu darovališče Tofet, da so zažigali svoje sinove in svoje hčere v ognju, česar jim nisem zapovedal in mi ni prišlo na misel.

³² Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko se ne poreče več Tofet in dolina Benenom, ampak dolina morije; tedaj bodo v Tofetu pokopavali, ker drugje ne bo več prostora.

³³ Mrliči tega ljudstva bodo v žrtje pticam neba in živalim polja, ne da bi jih kdo plašil.

³⁴ Tedaj storim, da v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah umolkne glas radosti in glas veselja, glas ženina in glas neveste; zakaj dežela postane puščava.