Jeremija 51 - Ekumenska izdaja

Sodba nad Babilonom

¹ Tako govori Gospod: Resnično, obudim zoper Babilon in zoper prebivalce Kaldeje pokončevalnega duha.

² Zoper Babilon pošljem vejače, da ga prevejajo in oplenijo njegovo deželo, ko ga obkolijo ob dnevu nesreče.

³ Strelec naj ne napenja svojega loka in naj se ne dviga v svojem oklepu! Ne prizanašajte njegovim mladeničem, iztrebite vso njegovo vojsko!

⁴ Pobiti se zgrudijo v deželi Kaldejcev, prebodeni po njenih cestah.

⁵ Kajti njih dežela je polna krivde zoper Svetega Izraelovega. Izrael in Juda pa nista kakor vdova, zapuščena od svojega Boga, Gospoda nad vojskami.

⁶ Bežite iz Babilona, vsak naj reši svoje življenje, da ne boste pokončani zaradi njegove krivde! Zakaj to je čas maščevanja za Gospoda, povrača mu po njegovih delih.

⁷ Zlata čaša je bil Babilon v Gospodovi roki, upijanil je vso zemljo. Od njegovega vina so pili narodi, zato so zbesneli.

⁸ Nenadoma pade Babilon in se razbije. Tulite nad njim! Prinesite balzama za njegovo bolečino, morebiti kdaj ozdravi!

⁹ Hoteli smo ozdraviti Babilon, pa ni ozdravel. Zapustite ga! Pojdimo vsak v svojo deželo! Kajti do neba sega njegova sodba, dviga se do oblakov.

¹⁰ Na dan je spravil Gospod našo pravičnost. Pridite, pripovedujmo na Sionu o delu Gospoda, našega Boga!

¹¹ Zaostrite puščice! Napolnite tule! Gospod je zbudil duha medijskega kralja; kajti zoper Babilon je naperjen njegov načrt, da ga uniči. Da, to je maščevanje Gospodovo, maščevanje za njegov tempelj.

¹² Zoper babilonsko zidovje dvignite prapor! Ojačite stražo! Postavite čuvaje! Pripravite zasede! Kajti Gospod snuje naklep in tudi izvrši, kar je rekel o babilonskih prebivalcih.

¹³ Ti, ki stanuješ ob velikih vodah, z bogatimi zakladi, tvoj konec je prišel, konec je tvojega oderuštva!

¹⁴ Prisegel je Gospod nad vojskami sam pri sebi: Četudi bi bil z ljudmi napolnjen kot s kobilicami, vendar zaženó nad teboj zmagoslavni krik.

¹⁵ On je naredil zemljo s svojo močjo, utemeljil vesoljni svet s svojo modrostjo in s svojo razumnostjo razpel nebo.

¹⁶ Ko zadoni njegov glas, zašumé vode na nebu, on privede oblake od konca zemlje, med bliskanjem dela dež in pripelje veter iz svojih shramb.

¹⁷ Vsak človek je nespameten, ki tega ne ve; osramočen je vsak umetnik zaradi ulite podobe. Zakaj njegova ulita podoba je prevara, v njej ni duha.

¹⁸ Blodnje so, stvari za smeh. Ob času njihove kazni jih je konec.

¹⁹ Njim ni podoben ta, ki je delež Jakobov, zakaj on je stvarnik vsega, in Izrael je rod, ki je njegova lastnina. Gospod nad vojskami je njegovo ime.

Izrek o kladivu

²⁰ Kladivo si mi bil, bojno orožje; razbil sem s tabo narode, uničil s tabo kraljestva.

²¹ Razbil sem s tabo konja in jezdeca, razbil sem s tabo voz in voznika.

²² Razbil sem s tabo moža in ženo, razbil sem s tabo starčka in otroka, razbil sem s tabo mladeniča in devico.

²³ Razbil sem s tabo pastirja in čredo, razbil sem s tabo orača in vprego, razbil sem s tabo namestnike in upravitelje.

²⁴ In povrnem Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje vso njih hudobijo, ki so jo storili na Sionu, pred vašimi očmi, govori Gospod.

²⁵ Glej, pridem nadte, gora pogube, govori Gospod, ki pogubljaš vso zemljo! Stegnem svojo roko zoper tebe in te zvalim s skalovja, naredim te goro pogorišča.

²⁶ S tebe ne bodo jemali vogelnega kamna, ne kamna za temelj, ampak večna puščava boš, govori Gospod.

Zavzetje mesta

²⁷ Postavite prapor na zemlji! Zatrobite v rog med narodi! Posvetite narode za boj zoper njega! Pokličite zoper njega kraljestva Ararat, Meni in Askenez! Postavite zoper njega poveljnika, pripeljite konj, mnogo, kakor kobilic!

²⁸ Posvetite narode za boj zoper njega, medijskega kralja, njegove namestnike, vse njegove upravitelje in vse ozemlje njegove oblasti.

²⁹ Tedaj se zemlja strese in zadrhti; kajti na Babilonu se spolni sklep Gospodov, da se babilonska dežela spremeni v puščavo, kjer nihče ne prebiva.

³⁰ Junaki Babilona se nehajo bojevati, sedé v trdnjavah. Njih moč usiha, postali so ženske. Njegove hiše so požgane, njegovi zapahi razbiti.

³¹ Tekač sledi za tekačem, glasnik za glasnikom, da oznani babilonskemu kralju, da je mesto docela zavzeto,

³² da so zasedeni prehodi, da so močvirja izsušena, da so preplašeni vojaki.

Krivda Babilona

³³ Kajti tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Babilonska hči je kakor gumno ob času, ko ga s teptanjem ravnajo. Še malo, pa pride zanjo čas žetve.

³⁴ Žrl me je in me ugonobil babilonski kralj Nabuhodonozor, me odložil kot prazno posodo. Požrl me je kakor zmaj, si napolnil trebuh, me pregnal iz moje radosti.

³⁵ »Krivica proti meni naj pride nad Babilon,« govori prebivalstvo Siona, »moja kri naj pride nad prebivalce Kaldeje,« govori Jeruzalem.

³⁶ Zato tako govori Gospod: Glej, jaz se pravdam zate in se maščujem zate! Izsušim njegovo morje, posušim njegov studenec.

³⁷ Babilon bo groblja, prebivališče šakalom: v grozo, žvižgljanje, brez prebivalcev.

³⁸ Vsi rjovejo kakor levi, renčijo ko leviči.

³⁹ Če žaré od pohlepa, jim pripravim gostijo in jih upijanim, da se omamijo, se pogreznejo v večno spanje, ki se iz njega več ne prebude, govori Gospod.

⁴⁰ Kakor jagnjeta jih popeljem v klanje, kakor ovne in kozliče.

Žalostinka o Babilonu

⁴¹ Kako je bil Sesah zavzet in osvojena krasota vse zemlje! Kako je postal Babilon groza med narodi!

⁴² Čez Babilon valovi morje. Z navalom njegovih valov je pokrit.

⁴³ Njegova mesta so postala puščava, dežela suše in pustinje, dežela, kjer nihče več ne biva, nikdo ne hodi skoznjo.

⁴⁴ Obiščem Bela v Babilonu in iztrgam iz njegovega žrela, kar je požrl. Narodi se več ne bodo k njemu stekali, tudi obzidje Babilona pade.

Opomin božjemu ljudstvu

⁴⁵ Pojdi iz njegove srede, moje ljudstvo, naj reši vsak svoje življenje pred srdito Gospodovo jezo!

⁴⁶ Ne zgubljajte poguma! Ne bojte se govorice, ki se sliši v deželi; v enem letu kroži ta govorica, in potlej, v drugem letu, ona govorica; nasilje zavlada v deželi, in vladar nastopi proti vladarju.

⁴⁷ Zato, resnično, pridejo dnevi, ko obiščem babilonske malike. Vsa njegova dežela bo osramočena in padejo sredi njega vsi njegovi pobiti.

⁴⁸ Tedaj bodo vriskali nad Babilonom nebo in zemlja in vse, kar je na njih; kajti od severa pridejo nadenj razdejalci, govori Gospod.

⁴⁹ Tudi Babilon mora pasti za pobite Izraelove, kakor so za Babilon padli pobiti vse zemlje.

⁵⁰ Odrinite, vi, ki ste ušli njegovemu meču, ne ustavljajte se! Spominjajte se iz daljave Gospoda, in Jeruzalem naj vam prihaja na misel!

⁵¹ Sramovati se moramo, ker smo slišali sramoto, rdečica pokriva naš obraz. Kajti tujci so vdrli v svete prostore hiše Gospodove.

⁵² Zato, resnično, pridejo dnevi, govori Gospod, ko obiščem njegove malike. V vsej njegovi deželi zastokajo ranjenci.

⁵³ Če se Babilon povzdigne tudi do neba in si napravi nepristopno visoko svojo trdnjavo, pridejo vendar na moj ukaz razdejalci nadenj, govori Gospod.

Konec prevzetne moči

⁵⁴ Čuj, vpitje se sliši iz Babilona, velik polom iz dežele Kaldejcev!

⁵⁵ Kajti Gospod razdeva Babilon, preganja iz njega njegov veliki trušč; njegovi valovi šumé ko silne vodé, njihovo bučanje se razlega:

⁵⁶ kajti razdejalec pride nad Babilon, njegovi junaki bodo ujeti, zlomljen bo njegov lok. Da, Gospod je Bog povračila, zagotovo poplača.

⁵⁷ »Upijanim njegove kneze in modrijane, namestnike, upravitelje in junake, da se pogreznejo v večno spanje, ki se iz njega več ne prebude,« govori Kralj, Gospod nad vojskami je njegovo ime.

Babilon zravnan z zemljo

⁵⁸ Tako govori Gospod nad vojskami: Široko babilonsko zidovje bo do temelja razdejano, njegova visoka vrata bodo požgana z ognjem. Ljudstva se trudijo za nič, narodi se mučijo za ogenj.

Zapis prerokovanja vržen v Evfrat

⁵⁹ Naročilo, ki ga je dal prerok Jeremija Saraju, sinu Nerija, sina Maasijevega, ko je šel s Sedekijem, Judovim kraljem, v Babilon v četrtem letu njegovega kraljevanja; Saraja je bil glavni nastanjevalec.

⁶⁰ Jeremija je popisal vso nesrečo, ki pride nad Babilon, v knjigo, namreč vse te besede, ki so pisane zoper Babilon.

⁶¹ Jeremija je rekel Saraju: »Ko prideš v Babilon, glej, da prebereš vse te besede!

⁶² In reci: ‚Gospod, zagrozil si temu kraju, da ga uničiš, da ne bo nihče več v njem prebival, ne človek ne živina, temveč da bo večna puščava.‘

⁶³ Ko prebereš to knjigo do konca, priveži nanjo kamen in jo vrzi v sredo Evfrata

⁶⁴ ter reci: ‚Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne več zaradi nesreče, ki jo spravim nadenj, in obnemore.‘« Do tukaj so Jeremijeve besede.