Jeremija 48 - Ekumenska izdaja

Prerokovanje o Moabcih

¹ O Moabu. Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Gorje Nebu, ker bo razdejano; osramočen, osvojen bo Karjataim! Osramočena in zlomljena bo skalna trdnjava.

² Moabove slave ni več. V Hesebonu snujejo nesrečo zoper njega: »Pridite, iztrebimo ga, da ne bo več narod!« Tudi ti, Madmen, boš uničen, za teboj gre meč!

³ Čuj, vpitje iz Oronaima: »Razdejanje in velik polom!«

⁴ »Zdrobljen je Moab!« Njih vpitje se razlega do Segorja.

⁵ Da, po vzpetini proti Luitu z jokom stopajo navzgor. Da, pri sestopu proti Oronaimu se sliši vpitje zaradi poloma:

⁶ »Bežite, rešite svoje življenje, bodite kakor divji osel v puščavi!«

⁷ Ker si se zanašal na svoja dela in svoje zaklade, boš tudi ti osvojen. Kamos odide v pregnanstvo s svojimi duhovniki in knezi vred.

⁸ Pokončevalec pride nad vsako mesto, nobeno mu ne uide. Pokončana bo dolina, opustošena ravnina, kakor je Gospod govoril.

⁹ Postavite Moabu nagrobnik, saj je razdejan! Njegova mesta postanejo pustinja, ni prebivalca v njih.

¹⁰ Preklet, kdor opravlja delo Gospodovo nemarno! Preklet, kdor krvi odteguje svoj meč!

¹¹ V brezskrbni varnosti je bil Moab od mladosti, mirno je ležal na svojih drožeh, niso ga pretakali iz posode v posodo, ni šel v pregnanstvo. Zato mu je ostal njegov okus in njegov vonj se ni spremenil.

¹² Zato, resnično, pride čas, govori Gospod, ko mu pošljem prebivalce, da ga izlijejo, izpraznijo njegove posode in razbijejo njegove vrče.

¹³ In osramočen bo Moab s Kamosom, kakor je bila osramočena hiša Izraelova z Betelom, ki so vanj zaupali.

¹⁴ Kako morete reči: »Junaki smo, možje polni moči za boje?«

¹⁵ Pokončevalec Moabov gre nadenj, izbranci njegove mladosti gredo v klanje, govori Kralj, Gospod nad vojskami je njegovo ime.

¹⁶ Zelo blizu je poguba Moabova, njegova nesreča se prehitro bliža.

¹⁷ Obžalujte ga, vsi njegovi sosedi, vsi, ki poznate njegovo ime! Govorite: »Kako je zlomljena močna palica, veličastno žezlo!«

¹⁸ Stopi dol z veličastva, sédi v blato, prebivalka v Dibonu! Kajti pokončevalec Moaba pride nadte, razdene tvoje trdnjave.

¹⁹ Postavi se na pot in opazuj, prebivalka v Aroeru! Vprašaj begunca in prebežnika, reci: »Kaj se je zgodilo?«

²⁰ Osramočen je Moab, da, razbit! Tulite in vpijte! Oznanjujte pri Arnonu: »Opustošen je Moab!«

²¹ Sodba je prišla nad dežele ravnine, nad Helon in Jaso in Mefaat,

²² nad Dibon in Nebo in Betdeblataim,

²³ nad Karjataim in Betgamul in Betmaon,

²⁴ nad Karjot in Bosro in vsa mesta moabske dežele, daljna in bližnja.

²⁵ »Odsekan bo Moabu rog, njegova roka bo zlomljena,« govori Gospod.

²⁶ Upijanite ga! Kajti zoper Gospoda se je povzdigoval. Naj se premetava Moab v lastnem izmečku in naj bo v zasmeh!

²⁷ Ali ti ni bil Izrael v zasmeh? Ali je bil zasačen med tatovi, da si porogljivo z glavo zmajeval, kadar koli si o njem govoril?

²⁸ Zapustite mesta, stanujte v skalnih razpokah, moabski prebivalci! Bodite ko golob, ki gnezdi v pustinji ob robu prepada!

²⁹ Slišali smo o Moabovi prevzetnosti, zelo veliki, o njega napuhu, njega oholosti, njega domišljavosti in o njegovem prevzetnem mišljenju.

³⁰ Poznam njegovo objestnost, govori Gospod. »Laž je njegovo blebetanje, laž njegovo delovanje.«

³¹ Zato tulim nad Moabom in vpijem nad vsem Moabom, nad ljudmi Kirheresa vzdihujem.

³² Bolj kot objokujejo Jazer, se jokam zate, sabamski vinograd! Tvoje mladike se vijejo ob morju, segajo do Jazerja. Nad tvojo jesen in tvojo trgatev plane pokončevalec.

³³ Izginila sta veselje in radost z rodovitnega polja in iz moabske dežele; vinu v kadeh storim konec, tlačilci ne bodo dalje tlačili, veselega vriskanja ni več.

³⁴ Vpitje Hesebona sega do Eleal, glasno tulijo do Jase, od Segorja do Oronaima, do Eglatselisije; da, tudi vode v Nemrimu postanejo pustinje.

³⁵ In ne bo več mogoče v Moabu, govori Gospod, da bi kdo šel na daritveno višino in kadil svojim bogovom.

³⁶ Zato jadikuje moje srce za Moabom, kakor piščali, moje srce stoka za ljudmi Kirheresa, ker bo izgubilo vse, kar je preostalo.

³⁷ Zakaj vsaka glava je plešasta, vsaka brada ostrižena, na vseh rokah so vrezana znamenja, na vseh ledjih je raševnik!

³⁸ Na vseh strehah v Moabu in po njegovih cestah je sámo žalovanje: ker sem Moaba razbil kakor posodo, ki nikomur ne ugaja, govori Gospod.

³⁹ Kako je razbit! Tulite! Kako Moab osramočen obrača hrbet! V posmeh postane Moab, v grozo vsem svojim sosedom.

⁴⁰ Zakaj tako govori Gospod: Glej, kakor orel leta in svoje peruti razpenja nad Moabom!

⁴¹ Osvojena so mesta, zavzete so trdnjave. Pogum moabskih junakov je tisti dan kakor pogum žene v porodnih bolečinah.

⁴² Uničen bo Moab, da ne bo več ljudstvo, kajti povzdigoval se je zoper Gospoda.

⁴³ Groza, jama in zadrga nadte, prebivalec v Moabu, govori Gospod.

⁴⁴ Kdor zbeži pred grozo, pade v jamo. Kdor zleze iz jame, se ujame v zadrgo. Da, to pripeljem nad Moaba v letu njih obiskanja, govori Gospod.

⁴⁵ V hesebonski senci se ustavijo izčrpani begunci. Da, ogenj gre iz Hesebona, plamen iz hiše Sehona in použije sencè Moabovo, tême besnečih.

⁴⁶ Gorje ti, Moab, izgubljeno si, Kamosovo ljudstvo! Kajti tvoji sinovi bodo odpeljani v ujetništvo, tvoje hčere v pregnanstvo.

⁴⁷ A v poslednjih dneh spremenim Moabovo usodo, govori Gospod. Dotlej je sodba nad Moabom.