Jeremija 44 - Ekumenska izdaja

Malikovanje Judovcev v Egiptu

¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju za vse Judovce, ki so prebivali v Egiptu, ki so se naselili v Magdalu, Tafnisu, Memfisu in v deželi Patrosu.

² Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Sami ste videli vso nesrečo, ki sem jo pripeljal nad Jeruzalem in nad vsa Judova mesta. Glejte, danes so razvaline in nihče ne prebiva v njih

³ zaradi njih hudobije, ki so jo počenjali, da bi me žalili, ko so hodili kadit in častit druge bogove, ki jih niso poznali ne oni ne vi ne vaši očetje.

⁴ Saj sem vendar vse svoje služabnike, preroke, neprestano k vam pošiljal z opominom: »Ne delajte vendar te gnusobe, ki jo sovražim!«

⁵ Pa niso poslušali, ne nagnili svojega ušesa, da bi se spreobrnili od svoje hudobije in ne več zažigali kadila drugim bogovom.

⁶ Tako se je razlila moja togota in moja jeza in se vnela po Judovih mestih in po jeruzalemskih cestah, da so postale razvaline in puščava, kakor je dandanes.

⁷ Zdaj pa, tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Zakaj sami sebi povzročate tako veliko nesrečo? Vi iztrebljate sebe, moža in ženo, otroka in dojenca, iz Juda, tako da si ne puščate več ostanka.

⁸ Dražite me z deli svojih rok, ko kadite drugim bogovom v Egiptu, kamor ste prišli, da se ondi naselite. Tako iztrebljate sami sebe in postajate v kletev in sramoto pri vseh narodih na zemlji.

⁹ Ali ste mar pozabili hudobije svojih očetov in hudobije Judovih kraljev, hudobije njegovih knezov, svoje hudobije in hudobije svojih žená, ki so jih počenjale v Judovi deželi in po jeruzalemskih cestah?

¹⁰ Pa se do danes niso skesali in se niso bali in se niso držali moje postave in mojih zakonov, ki sem jih dal vam in vašim očetom.

¹¹ Zato tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, svoje obličje obrnem zoper vas v nesrečo, da iztrebim vsega Juda.

¹² Pograbim Judov ostanek, ki se je obrnil proti Egiptu in tja šel in se ondi naselil: vsi bodo pokončani v Egiptu, popadali bodo pod mečem in za lakoto, pokončani bodo od najmanjšega do največjega; pod mečem in za lakoto bodo pomrli in bodo v prekletstvo in strmenje, v kletev in v sramoto.

¹³ Naseljence v egiptovski deželi obiščem, kakor sem obiskal Jeruzalem z mečem, z lakoto in kugo.

¹⁴ Tisti od ostanka Judov, ki so prišli v Egipt, da bi se ondi naselili, nihče ne uide in ne uteče, da bi se vrnil v Judovo deželo, dasi hrepenijo po vrnitvi, da bi zopet tam prebivali. Resnično, ne bodo se vrnili, razen malo beguncev.

¹⁵ Vsi možje, ki so vedeli, da so njih žene drugim bogovom darovale kadilne daritve, in vse žene, ki so v velikem številu zraven stale, in vse ljudstvo, ki se je naselilo v Egiptu v Patrosu, vsi so odgovorili Jeremiju:

¹⁶ »V tem, kar si nam oznanil v imenu Gospodovem, te ne bomo ubogali.

¹⁷ Temveč bomo natančno vse spolnjevali, kar smo s svojimi usti obljubili, namreč, da bomo kraljici na nebu darovali kadilne in pitne daritve, kakor smo sami delali in naši očetje, naši kralji in naši knezi v Judovih mestih in po jeruzalemskih cestah. Takrat smo imeli kruha do sitosti. Bilo nam je dobro in nobene nesreče nismo doživeli.

¹⁸ Odkar pa smo nehali kraljici na nebu darovati kadilne in pitne daritve, trpimo pomanjkanje v vsem in nas pokončujeta meč in lakota.

¹⁹ In ako kraljici na nebu darujemo kadilne in pitne daritve, je mar to brez vednosti in volje naših mož, da ji delamo daritvene kolače po njeni podobi in ji opravljamo pitne daritve?«

²⁰ Tedaj je Jeremija rekel vsemu ljudstvu, možem in ženam in vsem ljudem, ki so mu tako odgovorili:

²¹ »Ali ni bila prav kadilna daritev, ki ste jo darovali v Judovih mestih in po jeruzalemskih cestah, vi in vaši očetje, vaši kralji in vaši knezi z ljudstvom dežele vred, to, česar se je Gospod spomnil in kar mu je šlo k srcu?

²² Gospod ni mogel več dalje prenašati vaših hudobnih del in gnusob, ki ste jih počenjali: tako je postala vaša dežela razvalina, groza in prekletje. Nihče ne prebiva več v njej, kakor je dandanes.

²³ Ker ste opravljali kadilne daritve, grešili zoper Gospoda, ne poslušali glasu Gospodovega in niste živeli po njegovi postavi, po njegovih zakonih in po njegovih odredbah, zato vas je zadela ta nesreča, kakor je dandanes.«

²⁴ Jeremija je dalje rekel vsemu ljudstvu, zlasti vsem ženam: »Poslušajte besedo Gospodovo, ves Juda, ki ste v egiptovski deželi:

²⁵ Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Vi in vaše žene ste z lastnimi usti obljubili in spolnjujete to z lastnimi rokami, ko pravite: ‚Moramo držati svoje obljube, ki smo jih naredili; moramo kraljici na nebu darovati kadilne in pitne daritve.‘ Le držite svoje obljube in jih verno spolnjujte!

²⁶ Toda poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovci, ki prebivate v egiptovski deželi: Resnično, prisegam pri svojem velikem imenu, govori Gospod: Naj se nikdar več ne jemlje v usta moje ime od katerega koli Judovca kjer koli v egiptovski deželi, da bi rekel: ‚Kakor resnično vsemogočni Gospod živi!‘

²⁷ Glejte, bedim nad njimi v hudo in ne v dobro. Vsi Judovci, ki so v Egiptu, bodo pokončani pod mečem in z lakoto do popolnega uničenja.

²⁸ Le malo jih bo po številu, ki utečejo meču in se vrnejo iz Egipta v Judovo deželo. Vsi od Judovega ostanka, ki so šli v Egipt, da bi se ondi naselili, bodo spoznali, čigava beseda obvelja, moja ali njihova.

²⁹ To vam bodi znamenje za to, govori Gospod, da vas na tem kraju obiščem, da spoznate, da res obveljajo moje besede vam v hudo:

³⁰ Tako govori Gospod: Glejte, izročim faraona Efreeja, egiptovskega kralja, v roke njegovim sovražnikom in v roke tem, ki mu strežejo po življenju, kakor sem izročil Sedekija, Judovega kralja, v roko njegovemu sovražniku Nabuhodonozorju, babilonskemu kralju, ki mu je stregel po življenju.«