Jeremija 38 - Ekumenska izdaja

Jeremija v kapnici

¹ Safatija, Matanov sin, Gedelija, Fasurjev sin, Juhal, Selemijev sin, in Fasur, Melkijev sin, so slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu:

² »Tako govori Gospod: Kdor ostane v tem mestu, umre pod mečem, za lakoto in kugo; kdor pa pojde ven h Kaldejcem, bo ostal pri življenju in imel svoje življenje kot plen.

³ Tako govori Gospod: To mesto bo gotovo izročeno vojski babilonskega kralja v roke: on ga bo zavzel.«

⁴ Tedaj so knezi rekli kralju: »Tega moža je treba usmrtiti; kajti hromi odpornost vojakov, ki so še ostali v tem mestu, in vseh ljudi, ko jim take besede govori; saj ta mož ne išče blaginje temu ljudstvu, ampak le nesrečo.«

⁵ Kralj Sedekija je odgovoril: »Dobro, v vaših rokah je. Kralj vam ne more ničesar odreči.«

⁶ Vzeli so torej Jeremija in ga vrgli v kapnico kraljeviča Melkija, ki je bila v stražnem dvoru. Po vrveh so dol spustili Jeremija. V kapnici ni bilo vode, ampak blato; tako se je Jeremija pogreznil v blato.

⁷ Etiopec Abdemelek, dvornik, ki je služil v kraljevi palači, je slišal, da so Jeremija vrgli v kapnico. Kralj je bil tedaj pri Benjaminovih vratih.

⁸ In Abdemelek je šel iz kraljeve palače ter rekel kralju:

⁹ »Moj gospod kralj! Hudo so storili ti možje v vsem, kar so počeli s prerokom Jeremijem, ko so ga vrgli v kapnico, da tam umrje za lakoto; kajti v mestu ni več kruha.«

¹⁰ Tedaj je kralj zapovedal Etiopcu Abdemeleku: »Vzemi si od tod s seboj trideset mož in potegni preroka Jeremija iz kapnice, preden umrje!«

¹¹ Abdemelek je vzel s seboj može, šel v kraljevo palačo, v prostor pod zakladnico, od koder je vzel ponošena oblačila in stare cunje ter jih po vrveh spustil k Jeremiju v kapnico.

¹² Potem je Etiopec Abdemelek zaklical Jeremiju: »Deni ponošena oblačila in cunje pod pazduho svojih rok in pod vrvi!« Jeremija je storil tako.

¹³ Nato so vlekli Jeremija po vrveh in ga spravili iz kapnice. Odslej je ostal Jeremija v stražnem dvoru.

Zadnji pogovor s kraljem

¹⁴ Tedaj je kralj Sedekija dal preroka Jeremija k sebi poklicati pri tretjem vhodu k hiši Gospodovi. Kralj je rekel Jeremiju: »Hotel bi te nekaj vprašati. Nič mi ne prikrivaj!«

¹⁵ Jeremija je odgovoril Sedekiju: »Ali me ne boš usmrtil, če ti razodenem? In če ti svetujem, me ne boš poslušal.«

¹⁶ A kralj Sedekija je Jeremiju na skrivnem prisegel: »Kakor resnično živi Gospod, ki nam je dal to življenje, te ne bom usmrtil in te ne bom dal v roke tem možem, ki ti strežejo po življenju.«

¹⁷ Tedaj je Jeremija rekel Sedekiju: »Tako govori Gospod, Bog nad vojskami, Izraelov Bog: Če pojdeš h knezom babilonskega kralja, si ohraniš življenje in to mesto ne bo sežgano z ognjem; in živel boš ti in tvoja hiša.

¹⁸ Če pa ne pojdeš h knezom babilonskega kralja, bo to mesto izročeno v roke Kaldejcem, ki ga požgó z ognjem; ti pa ne utečeš njih rokam.«

¹⁹ Kralj Sedekija je odgovoril Jeremiju: »Bojim se Judovcev, ki so uskočili h Kaldejcem, da bi me izročili njih rokam, ki bi ravnali objestno z menoj.«

²⁰ Jeremija je odgovoril: »Ne bodo te izročili. Le poslušaj glas Gospodov v tem, kar ti jaz povem, in ti bo dobro in boš ostal živ!

²¹ Če se pa boš branil iti tja, velja ta beseda, ki mi jo je razodel Gospod:

²² Resnično, vse žene, ki so še ostale v palači Judovega kralja, bodo odpeljane h knezom babilonskega kralja in bodo govorile: ‚Prevarali so te in ukanili tvoji zaupniki; ko so se tvoje noge pogreznile v blato, so se umaknili.‘

²³ Vse tvoje žene in tvoje otroke odpeljejo h Kaldejcem. Tudi ti ne utečeš njih rokam, ampak roka babilonskega kralja te zgrabi in to mesto bo požgano z ognjem.«

²⁴ Tedaj je Sedekija rekel Jeremiju: »Nihče ne sme zvedeti o tem pogovoru, sicer moraš umreti.

²⁵ Če bodo knezi slišali, da sem s teboj govoril, in pridejo k tebi in te pozovejo: ‚Razodeni nam, kaj si kralju rekel! Nič nam ne prikrivaj, sicer te ubijemo; in kaj je kralj rekel tebi?‘

²⁶ tedaj jim odgovori: ‚Milo sem prosil kralja, naj me ne pošilja več nazaj v Jonatanovo hišo, da tam ne umrjem.‘«

²⁷ Res so prišli vsi knezi k Jeremiju in ga vprašali. Odgovoril jim je vse tako, kakor mu je kralj ukazal. Tedaj so ga pustili pri miru, ker nihče ni poslušal pogovora.

²⁸ In Jeremija je ostal v stražnem dvoru do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet. Ko je bil Jeruzalem zavzet,