Jeremija 34 - Ekumenska izdaja

5. Razno Usoda kralja Sedekija

¹ Beseda, ki je prišla od Gospoda Jeremiju, ko so se vojskovali babilonski kralj Nabuhodonozor in vsa njegova vojska in vsa kraljestva na zemlji, ki so bila pod njegovo oblastjo, in vsa ljudstva zoper Jeruzalem in zoper vsa njegova mesta.

² Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Pojdi, reci Sedekiju, Judovemu kralju, in mu povej: Tako govori Gospod: Glej, izročim to mesto v roko babilonskega kralja, da ga z ognjem požge.

³ Ti ne utečeš njegovi roki, ampak boš gotovo ujet in predan v njegovo roko. Tvoje oči bodo videle oči babilonskega kralja in njegova usta bodo govorila tvojim ustom; potem pojdeš v Babilon.

⁴ Vendar poslušaj besedo Gospodovo, Sedekija, Judov kralj! Tako govori Gospod o tebi: Ne boš umrl pod mečem;

⁵ v miru boš umrl. In kakor za tvoje očete, prejšnje kralje, ki so bili pred teboj, tako bodo tudi zate zažgali mrtvaški ogenj in narekali za teboj: »Joj, Gospod!« Zakaj, jaz ti to naznanjam, govori Gospod.

⁶ Tedaj je prerok Jeremija govoril vse te besede Judovemu kralju Sedekiju v Jeruzalemu,

⁷ ko se je vojska babilonskega kralja bojevala zoper Jeruzalem in zoper vsa Judova mesta, ki so še ostala, zoper Lakis in Azeko; ti sta se namreč od Judovih mest še držali kot utrjeni mesti.

O osvoboditvi sužnjev

⁸ Beseda, ki je prišla od Gospoda Jeremiju, potem ko je kralj Sedekija sklenil dogovor z vsem ljudstvom v Jeruzalemu, da jim okliče osvoboditev:

⁹ vsak naj osvobodi svojega sužnja in svojo sužnjo, Hebrejca ali Hebrejko, nihče naj nima več v sužnosti Juda, svojega brata.

¹⁰ Ubogali so vsi knezi in vse ljudstvo, ki so pristali na dogovor, da vsak osvobodi svojega sužnja in svojo sužnjo in jih nima več v sužnosti; ubogali so in jih odpustili.

¹¹ Potlej pa so si premislili, vzeli moške in ženske sužnje, ki so jih bili proste odpustili, zopet nazaj in jih prisilili zopet za sužnje.

¹² Tedaj je prišla od Gospoda Jeremiju beseda Gospodova:

¹³ Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Jaz sem sklenil zavezo z vašimi očeti, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti:

¹⁴ »Po sedmih letih odpustite vsak svojega brata Hebrejca, ki se ti je prodal; potem, ko ti je služil šest let, ga odpusti prostega od sebe!« A vaši očetje me niso poslušali in niso nagnili svojega ušesa.

¹⁵ Vi ste se zdaj spreobrnili, storili ste, kar je prav v mojih očeh, da ste oklicali osvoboditev vsak za svojega bližnjega in ste sklenili dogovor pred menoj v hiši, ki se imenuje po mojem imenu.

¹⁶ A zopet ste oskrunili moje ime, ko ste vzeli nazaj vsak svojega sužnja in svojo sužnjo, ki ste jih bili proste odpustili in jih prisilili, da so vam spet sužnji in sužnje.

¹⁷ Zato tako govori Gospod: Niste me ubogali, da bi res oklicali osvoboditev vsak za svojega brata in vsak za svojega bližnjega. Glejte, zato vam jaz oklicujem osvoboditev, govori Gospod, za meč, za kugo in za lakoto in vas naredim za strašilo vsem kraljestvom na zemlji.

¹⁸ Može pa, ki prelamljajo moj dogovor in se ne držé določb dogovora, ki so ga pred menoj sklenili, storim enake teletu, ki so ga razsekali na dvoje ter šli med njegovima polovicama.

¹⁹ Judove in jeruzalemske kneze, dvornike, duhovnike in vse ljudstvo dežele, ki so šli med polovicama teleta,

²⁰ izročim v roke njih sovražnikov in v roke teh, ki jim strežejo po življenju, in njih mrtva trupla naj bodo v jed pticam pod nebom in živalim na zemlji.

²¹ Tudi Sedekija, Judovega kralja, in njegove kneze izročim v roke njih sovražnikov, v roke teh, ki jim strežejo po življenju, in v roke vojske babilonskega kralja, ki je zdaj od vas odšla.

²² Resnično, govori Gospod, ukažem in jih pripeljem zopet nazaj k temu mestu, da se bodo zoper njega bojevali, ga zavzeli in požgali z ognjem. Judova mesta pa napravim v puščavo, kjer nihče ne prebiva.