Jeremija 31 - Ekumenska izdaja

¹ Tisti čas, govori Gospod, bom Bog vsem Izraelovim rodovom, in oni bodo moje ljudstvo.

² Tako govori Gospod: Milost je našlo v puščavi ljudstvo, ki je meču uteklo. Izrael gre v svoj počitek.

³ Iz daljave se mi je prikazal Gospod: Z večno ljubeznijo te ljubim; zato sem ti tako dolgo ohranil svojo milost.

⁴ Zopet te bom pozidal in boš pozidana, devica Izraelova! Zopet se boš krasila s svojimi bobniči, boš nastopila v rajalnem plesu.

⁵ Zopet boš zasajala vinograde na samarijskih gričih; kdor bo zasajal, bo užival sad.

⁶ Da, pride dan, ko bodo vpili čuvaji na Efraimskem gorovju: »Vstanite, pojdimo na Sion h Gospodu, našemu Bogu!«

⁷ Kajti tako govori Gospod: Vriskajte Jakobu od veselja, vzklikajte glavi narodov! Oznanjajte, hvalite in govorite: »Gospod je rešil svoje ljudstvo, ostanek Izraelov.«

⁸ Glejte, pripeljem jih iz severne dežele in jih zberem od koncev zemlje. Z njimi tudi slepe in hrome, noseče in porodnice hkrati, velik zbor se jih vrne.

⁹ Z jokom so odhajali, a tolažeč jih spremim; k potokom vodá jih popeljem, po ravnem potu, kjer se ne spotaknejo. Zakaj jaz sem Izraelov oče, in Efraim je moj prvorojenec.

¹⁰ Čujte, narodi, besedo Gospodovo! Oznanjajte jo po daljnih otokih in govorite: »On, ki je Izraela razkropil, ga zbere, čuval ga bo kakor pastir svojo čredo.«

¹¹ Zakaj Gospod je rešil Jakoba, ga osvobodil iz rok močnejšega od njega.

¹² Pridejo in vriskajo na Sionski višini, žaré od radosti zaradi rešenja Gospodovega: zaradi žita, vina in olja, zaradi mlade drobnice in govedi. So kakor obilno namakan vrt, v prihodnje ne ginejo več.

¹³ Tedaj se razveseli devica pri rajalnem plesu, mladeniči in starci bodo veseli. Njih žalost spremenim v radost, njih trpljenje v tolažbo in veselje.

¹⁴ Poživim duhovnike z mastjo, moje ljudstvo se nasiti z mojim rešenjem, govori Gospod.

¹⁵ Tako govori Gospod: Čuj, žalovanje se sliši v Rami, bridko jokanje! Rahela objokuje svoje otroke, ne dá se potolažiti zaradi svojih otrok, ker jih ni več.

¹⁶ Tako govori Gospod: Zabrani svojemu glasu žalovanje, solze svojim očem, kajti za svoje trpljenje prejmeš plačilo, govori Gospod. Vrnejo se iz sovražnikove dežele,

¹⁷ je upanje za tvojo prihodnost (govori Gospod): otroci se vrnejo v svojo pokrajino.

¹⁸ Čujem, da Efraim toži: »Kaznoval si me in sprejel sem kazen kakor neukročeno govedo. Pripelji me nazaj in vrnil se bom, saj si ti, Gospod, moj Bog!

¹⁹ Da, ko sem se proč obrnil, sem se kesal; ko sem to uvidel, sem se tolkel po kolku. Sram me je bilo in rdečica me je pokrila; saj sem prenašal sramoto svoje mladosti.«

²⁰ Ali je Efraim moj dragi sin, ali otrok – ljubljenček? Kadarkoli mu zagrozim, moram zopet nanj misliti. Zato zanj bije moje srce; moram se ga usmiliti, govori Gospod.

²¹ Postavi si kažipote, naredi si znamenja ob potu; pazi na cesto, na pot, po kateri si hodila! Vrni se, devica Izraelova, vrni se v ta svoja mesta!

²² Doklej se boš obotavljala, hči upornica? Kajti Gospod je ustvaril nekaj novega v deželi: žena bo obdajala moža.

Tudi Judeja bo obnovljena

²³ Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: V bodoče, ko spremenim njih usodo, bodo govorili tole besedo v Judovi deželi in njenih mestih: »Blagoslovi te Gospod, pašnik pravičnosti, sveta gora!«

²⁴ V njej bodo skupaj prebivali Juda in vsa njegova mesta, kmetovalci in kateri hodijo s čredo.

²⁵ Kajti okrepim utrujene in nasitim vsakega, ki omedleva.

²⁶ Ob tem sem se prebudil in pogledal; moje spanje mi je bilo sladko.

Juda in Izrael

²⁷ Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko obdarim hišo Izraelovo in hišo Judovo s človeškim in živalskim potomstvom.

²⁸ Kakor sem čul nad njimi, da bi jih iztrebil in podrl, razdejal in uničil ter onesrečil, tako čujem zdaj nad njimi, da jih pozidam in zasadim, govori Gospod.

Osebna odgovornost

²⁹ Tiste dni ne porekó več: »Očetje so jedli kislo grozdje in zobje otrok imajo skomino;

³⁰ ampak vsak umre zaradi svoje krivde; le kdor sam jé kislo grozdje, temu bodo zobje imeli skomino.«

Nova zaveza

³¹ Resnično, pridejo dnevi, govori Gospod, ko sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo.

³² Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njih očeti takrat, ko sem jih za roko prijel, da jih izpeljem iz egiptovske dežele. To zavezo z menoj so prelomili, dasi sem bil njih Gospod, govori Gospod. –

³³ Ampak to je zaveza, ki jo sklenem po tistih dneh z Izraelovo hišo, govori Gospod: Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.

³⁴ Ne bodo se več med seboj opominjali in drug drugega učili: »Spoznajte Gospoda!« Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega, govori Gospod. Zakaj njih krivdo odpuščam in njih greha se ne spominjam več.

Trajna zvestoba

³⁵ Tako govori Gospod, ki daje sonce za luč podnevi, luno in zvezde za luč ponoči, ki razburka morje, da zašumé njegovi valovi, Gospod nad vojskami je njegovo ime:

³⁶ »Če ti zakoni omahnejo pred mano, govori Gospod, tudi Izraelovo potomstvo preneha biti narod pred mano vse dni.«

³⁷ Tako govori Gospod: Če je mogoče izmeriti nebo zgoraj in se morejo raziskati temelji zemlje doli, bom tudi jaz zavrgel vse Izraelovo potomstvo zaradi vsega, kar so storili, govori Gospod.

Obnova in veličina Jeruzalema

³⁸ Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bo zopet pozidano mesto za Gospoda od Hananeelovega stolpa do Vogelnih vrat.

³⁹ In merilna vrvica bo še dalje šla čez hrib Gareb in bo zavila v Goo.

⁴⁰ In vsa dolina, mrliči in pepel, in vse mrtvaško polje do potoka Cedrona, do vogala Konjskih vrat na vzhodu, bo sveto Gospodu. Nikdar več se ne bo podrlo in razdejalo.