Jeremija 30 - Ekumenska izdaja

3. Knjiga tolažbe Obljuba o obnovi severnega Izraela

¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda:

² »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Zapiši si v knjigo vse besede, ki ti jih govorim!

³ Zakaj glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko obrnem usodo svojega ljudstva Izraela in Juda, govori Gospod, in pripeljem jih nazaj v deželo, ki sem jo dal njih očetom v posest.«

⁴ To so besede, ki jih je Gospod govoril o Izraelu in Judu.

⁵ Da, tako govori Gospod. Glas strahu slišimo, trepet, poln groze!

⁶ Vprašajte in glejte: ali moški rodi? Zakaj torej vidim vsakega moža, da ima roke na ledjih kakor porodnice? Zakaj so vsi obrazi spremenjeni, prebledeli?

⁷ Gorje, ker silen je ta dan, ni mu enakega! Čas stiske je za Jakoba, toda iz nje bo rešen.

⁸ Zgodi se tisti dan, govori Gospod nad vojskami, da zlomim jarem, ki teži njegov vrat, in raztrgam njegove vezi, da ga ne bodo več zasužnjevali tujci.

⁹ Temveč Gospodu, svojemu Bogu, bodo služili, in Davidu, svojemu kralju, ki jim ga obudim.

¹⁰ Ti pa, moj služabnik Jakob, se nikar ne boj, govori Gospod. Nikar se ne plaši, Izrael! Kajti glej, rešim te iz daljne dežele, tvoje potomce iz dežele njih ujetništva! Jakob se vrne in najde mir, varno bo živel in nikogar ga ne bo strah.

¹¹ Zakaj jaz sem s teboj, govori Gospod, da te rešim. Pokončal bom vse narode, med katere sem te razkropil. Toda tebe ne pokončam, ampak te bom kaznoval le zmerno; čisto brez kazni te ne morem pustiti.

¹² Da, tako govori Gospod: Globoka je tvoja rana, neozdravljiva je tvoja poškodba.

¹³ Nihče se ne zavzema za tvojo bolezen, ni zdravila za uljé, ni zacelitve zate.

¹⁴ Vsi tvoji ljubimci so te pozabili, ne povprašujejo po tebi. Da, kakor sovražnik udarja, sem te udaril z neizprosno kaznijo zaradi tvoje velike krivde; silni so tvoji grehi.

¹⁵ Kaj vpiješ zaradi svoje rane, zaradi svoje neozdravljive bolečine? Zaradi tvoje velike krivde, zaradi tvojih mnogih grehov sem ti to storil!

¹⁶ Vendar bodo požrti vsi, ki so te žrli, in vsi tvoji zatiralci pojdejo v sužnost. Ti, ki so te plenili, postanejo sami plen, vse, ki so te oropali, izročim ropu.

¹⁷ Kajti ozdravljenje ti podelim, tvoje rane ti zacelim, govori Gospod, ker so te imenovali »zavrženega«, »Sion, za katerega se nihče več ne meni«.

¹⁸ Tako govori Gospod: Glej, obnovim Jakobove šotore, njegovih prebivališč se usmilim. Mesto bo pozidano na svojem griču, in grad se bo dvignil na svojem pravem mestu.

¹⁹ Radost doni iz njih, glas veselih. Pomnožim jih, ne bo jih manj; počastim jih, ne bodo neznatni.

²⁰ Njegovi sinovi bodo, kakor so bili poprej, njegova občina bo trdna pred mano, kaznoval bom vse njegove zatiralce.

²¹ Iz njega samega vstane njegov knez, njegov vladar pride iz njegove sredine. Povabil ga bom, da se mi približa. Kdo neki bi tvegal svoje življenje, da bi se mi približal? govori Gospod.

²² Vi ste moje ljudstvo, jaz sem vaš Bog.

²³ Glej, vihar Gospodov, njegov srd prihrumi, vrtinčast vihar prišumi nad glavo hudobnih.

²⁴ Gospod ne odvrne svoje jeze, dokler ne izpolni in ne izvrši misli svojega srca. Poslednje dni to jasno spoznate.