Jeremija 3 - Ekumenska izdaja

Opis pregrešnosti

¹ Če mož odslovi svojo ženo in ona gre od njega proč in se poroči z drugim, ali se on povrne zopet k njej? Ali se ni do kraja oskrunila ta žena? Vdajala si se mnogim ljubimcem in se hočeš zopet vrniti k meni? govori Gospod.

² Povzdigni svoje oči k višinam in glej! Kje nisi bila onečaščena? Ob potih si čakala nanje, kakor Arabec v puščavi. Tako si omadeževala deželo s svojim nečistovanjem in s svojo hudobijo.

³ Deževje se je zaustavilo, ni bilo poznega dežja. Toda imela si čelo hotnice, nisi se hotela sramovati.

⁴ Zdaj seve mi kličeš: »Moj oče! Ti si prijatelj moje mladosti!

⁵ Ali se hoče večno jeziti? Se li hoče vedno tega spominjati?« Da, tako govoriš, a delaš hudo! In to zmoreš!

Poziv k spreobrnjenju

⁶ Gospod mi je rekel v dneh kralja Josija: »Ali si videl, kaj je storila odpadnica, Izrael? Hodila je na vsak visok grič in pod vsako zeleno drevo in ondi nečistovala.

⁷ Mislil sem: Ko je vse to storila, se povrne k meni. A se ni vrnila. Juda, njena sestra nezvestnica, je to zapazila.

⁸ Ona pa je tudi videla, da sem odpadnico, Izraela, ravno zato, ker je prešuštvovala, odslovil in ji dal ločilni list. Toda nezvestnica, njena sestra Juda, se ni bala, ampak je šla in nečistovala tudi ona.

⁹ S svojim hotniškim nastavljanjem je oskrunila deželo in prešuštvovala s kamnom in lesom.

¹⁰ Pri vsem tem se tudi nezvestnica, njena sestra Juda, ni k meni vrnila z vsem svojim srcem, ampak le na videz,« govori Gospod.

¹¹ Nato mi je Gospod rekel: Pravična je odpadnica Izrael v primeri z nezvestnico Judom.

¹² Pojdi, vpij te besede proti severu in reci: »Vrni se, odpadnica Izrael,« govori Gospod. »Ne bom vas več jezno gledal; kajti milostljiv sem,« govori Gospod. »Ne jezim se na veke.

¹³ Samo spoznaj svojo krivdo, da si bila nezvesta Gospodu, svojemu Bogu, in si na vse strani tekala k tujcem pod vsako zeleno drevo, mojega glasu pa nisi poslušala,« govori Gospod.

Mesijansko ljudstvo na Sionu

¹⁴ Povrnite se, odpadli sinovi, govori Gospod. Kajti jaz sem vaš gospodar. Vzel vas bom, enega iz mesta, dva iz rodu, in vas pripeljem na Sion.

¹⁵ In dam vam pastirjev po svojem srcu, da vas bodo pasli z modrostjo in razsodnostjo.

¹⁶ Ko se potem namnožite in narastete v deželi tiste dni, govori Gospod, se ne bo več reklo: »Skrinja zaveze Gospodove!« Nanjo ne bo nihče več mislil, ne bodo se je spominjali, ne je pogrešali in nobene nove več naredili.

¹⁷ Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali prestol Gospodov. Tja se bodo zbirali vsi narodi v imenu Gospodovem v Jeruzalem, in ne bodo več hodili v trdovratnosti svojega hudobnega srca.

¹⁸ Tiste dni pojde hiša Judova v hišo Izraelovo; iz severne dežele prideta skupaj v deželo, ki sem jo dal v dediščino vašim očetom.

Nadaljevanje pesmi o spreobrnjenju

¹⁹ Jaz sem pa mislil: Kako bi te mogel imeti kakor za sina in ti dati ljubko deželo, narodov prekrasno posest! Mislil sem: »Moj oče« bi me imenoval, in se ne več odvrnil od mene.

²⁰ Toda kakor nezvesta žena zapusti svojega soproga, tako ste mi nezvesti postali, hiša Izraelova, govori Gospod.

²¹ Čuj, na višinah se sliši jok, milo vpitje Izraelovih sinov, ker so hodili po krivih potih, pozabili Gospoda, svojega Boga!

²² »Spreobrnite se, odpadli sinovi, ozdraviti hočem vaš odpad!« »Glej, prihajamo k tebi! Zakaj ti si Gospod, naš Bog!

²³ Zares, prevara so griči, hrup na hribih! Zares, le pri Gospodu, našem Bogu, je Izraelu rešitev!

²⁴ Sramotni malik je žrl trud naših očetov od mladosti, njih drobnico in govedo, njih sinove in hčere.

²⁵ Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast nas pokriva. Zakaj grešili smo zoper Gospoda, svojega Boga, mi in naši očetje, od svoje mladosti do današnjega dne. Nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga!«