Jeremija 26 - Ekumenska izdaja

III. Prerokovanja sreče 1. Uvod: Jeremija je pravi prerok Jeremija govori v templju

¹ V začetku vladanja Joakima, Josijevega sina, Judovega kralja, je prišla ta beseda od Gospoda.

² Tako govori Gospod: »Postavi se v dvor hiše Gospodove! Govori vsem, ki pridejo iz Judovih mest molit v hišo Gospodovo, vse besede, ki sem ti jih ukazal, da jim govoriš; ne opuščaj nobene besede!

³ Morda prisluhnejo in se spreobrnejo, vsak s svojega hudobnega pota. Tedaj mi bo žal hudega, kar jim mislim storiti zaradi njih hudobnih dejanj.

⁴ Povej jim: Tako govori Gospod: ‚Ako me ne boste poslušali, da bi hodili po moji postavi, ki sem vam jo dal,

⁵ in ne pazili na besede prerokov, mojih služabnikov, ki jih neprenehoma k vam pošiljam, a jih ne poslušate,

⁶ naredim tej hiši kakor Silu in to mesto dam za kletev vsem narodom na zemlji.‘«

⁷ Slišali so duhovniki, preroki in vse ljudstvo, kako je Jeremija govoril te besede v hiši Gospodovi.

⁸ Ko je Jeremija vse do konca izgovoril, kar mu je Gospod ukazal, da pove vsemu ljudstvu, so ga duhovniki, preroki in vse ljudstvo zgrabili s klicem: »Umreti moraš!

⁹ Zakaj si prerokoval v imenu Gospodovem: ‚Kakor Silu se bo zgodilo tej hiši in to mesto bo razdejano, da nihče več ne bo tu prebival?‘« In vse ljudstvo v hiši Gospodovi se je zbralo zoper Jeremija.

Sodna obravnava zoper Jeremija

¹⁰ Ko so Judovi knezi slišali o teh rečeh, so prišli iz kraljeve palače k hiši Gospodovi in se usedli pri vhodu novih vrat hiše Gospodove.

¹¹ Duhovniki in preroki so rekli knezom in vsemu ljudstvu: »Smrt zasluži ta mož! Zakaj prerokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali na lastna ušesa.«

¹² Jeremija pa je odgovoril vsem knezom in vsemu ljudstvu: »Gospod me je poslal prerokovat zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali.

¹³ Zdaj torej poboljšajte svoja pota in svoja dejanja ter poslušajte glas Gospoda, svojega Boga, da se bo Gospod skesal hudega, kar vam je zagrozil.

¹⁴ Jaz sem, glejte, v vaših rokah; storite z mano, kar se vam dobro in prav zdi!

¹⁵ Samo vedite: ako me usmrtite, spravite nedolžno kri nase, na to mesto in njegove prebivalce! Kajti Gospod me je v resnici k vam poslal, da vam na ušesa povem vse te besede.«

¹⁶ Tedaj so rekli knezi in vse ljudstvo duhovnikom in prerokom: »Ta mož ne zasluži smrti; zakaj govoril nam je v imenu Gospoda, našega Boga.«

¹⁷ Vstali so nekateri izmed deželnih starešin in rekli vsemu zbranemu ljudstvu:

¹⁸ »Mihej iz Moraste je bil prerok v dnevih Ezekija, Judovega kralja, in je rekel vsemu Judovemu ljudstvu: ‚Tako govori Gospod nad vojskami: Sion bo preoran kot njiva, Jeruzalem bo groblja, tempeljski grič gozdna višina!‘

¹⁹ Ali ga je zaradi tega Ezekija, Judov kralj, ali ves Juda usmrtil? Ali se ni zbal Gospoda in skušal pomiriti Gospoda, da se je Gospod kesal hudega, ki jim ga je zagrozil? In mi naj storimo tako veliko krivico v svojo lastno škodo.«

Urijeva usoda

²⁰ Takrat je še drug prerok nastopal v imenu Gospodovem, Urija, Semejev sin, iz Karjatjarima. Prerokoval je zoper to mesto in zoper to deželo povsem kakor Jeremija.

²¹ Kralj Joakim in vsi njegovi poveljniki in vsi knezi so slišali o njegovih govorih. Tedaj ga je kralj skušal usmrtiti. Ko je Urija to slišal, se je zbal, pobegnil in prišel v Egipt.

²² Kralj Joakim pa je poslal nekatere v Egipt, Elnatana, Ahoborjevega sina, in druge može z njim.

²³ Ti so privedli Urija iz Egipta in ga pripeljali h kralju Joakimu. Ta ga je dal z mečem ubiti in njegovo mrtvo truplo vreči h grobovom preprostega ljudstva.

Jeremijev zaščitnik

²⁴ Jeremija pa je varoval Ahikam, Safanov sin, da ga niso izročili v roke ljudstva, da bi ga usmrtilo.