Jeremija 25 - Ekumenska izdaja

4. Babilon – božji bič

¹ Beseda, ki je v četrtem letu Joakima, Josijevega sina, Judovega kralja – to je prvo leto babilonskega kralja Nabuhodonozorja – prišla Jeremiju za vse Judovo ljudstvo.

² Prerok Jeremija jo je govoril vsemu Judovemu ljudstvu in vsem jeruzalemskim prebivalcem:

³ Od trinajstega leta Josija, Amonovega sina, Judovega kralja, do današnjega dne, to je triindvajset let, mi je prihajala beseda Gospodova, in sem vam neutrudljivo govoril, pa niste poslušali.

⁴ Gospod je neprenehoma k vam pošiljal vse svoje služabnike, preroke, pa niste poslušali, ne nagnili svojih ušes, da bi slišali,

⁵ ko vam je govoril: Spreobrnite se, vsak s svojega hudobnega pota in od svojih hudobnih dejanj, in prebivali boste v deželi, ki jo je Gospod dal vam in vašim očetom, za večne čase!

⁶ Ne tekajte za tujimi bogovi, da bi jim služili in jih molili! Ne dražite me k jezi z delom svojih rok, da vam ne prizadenem nesreče!

⁷ Pa me niste poslušali, govori Gospod, tako da ste me k jezi dražili z delom svojih rok, sebi v pogubo.

⁸ Zato tako govori Gospod nad vojskami: Ker niste poslušali mojih besed,

⁹ glejte, pošljem po vse rodove severa, govori Gospod, in po Nabuhodonozorja, babilonskega kralja, mojega služabnika. Pripeljem jih nad to deželo, nad njene prebivalce (in vse te narode naokrog). Pokončam jih s prekletjem ter jih napravim za grozo, v posmeh in večno opustošenje.

¹⁰ Storim, da izgine izmed njih glas radosti in glas veselja, glas ženina in glas neveste, ropot mlina in luč svetilke.

¹¹ Vsa ta dežela bo puščava, opustošenje, in ti narodi bodo služili babilonskemu kralju sedemdeset let.

¹² Ko se dopolni sedemdeset let, bom kaznoval babilonskega kralja in oni narod, govori Gospod, njih krivdo; tako tudi deželo Kaldejcev in jo spremenim v puščavo za vedno.

¹³ Nad to deželo izpolnim vse svoje besede, ki sem jih zoper njo govoril, vse, kar je pisano v tej knjigi. To, kar je Jeremija prerokoval zoper vse narode.

II. Prerokovanja proti narodom (začetek) 1. Uvod Videnje o čaši srda

¹⁴ Kajti tudi ti bodo služili mogočnim narodom in silnim kraljem. Po njihovem dejanju in po delu njih rok jim povrnem.

¹⁵ Tako mi je govoril Gospod, Izraelov Bog: »Vzemi iz moje roke to čašo z vinom srda in daj, da pijó iz nje vsi narodi, h katerim te pošljem.

¹⁶ Naj pijó, tavajo in divjajo pred mečem, ki ga pošljem mednje!

¹⁷ Torej sem vzel čašo iz Gospodove roke in dal, da so iz nje pili vsi narodi, h katerim me je poslal Gospod:

¹⁸ Jeruzalem in Judova mesta, njegovi kralji in njegovi knezi, da jih napravim za puščavo, grozo, posmeh in kletev, kakor je danes;

¹⁹ faraon, egiptovski kralj, njegovi služabniki, njegovi knezi in vse njegovo ljudstvo;

²⁰ vsa mešanica ljudstev, vsi kralji v Usovi deželi, vsi kralji v deželi Filistejcev: Askalon, Gaza, Akaron in ostanek v Azotu;

²¹ Edom, Moab in Amonci;

²² vsi kralji v Tiru, vsi kralji v Sidonu in kralji otokov onkraj morja;

²³ Dedan, Tema, Buz in vsi s pristriženimi lasmi;

²⁴ vsi kralji v Arabiji in vsi kralji mešanice ljudstev, ki prebivajo v puščavi;

²⁵ vsi kralji v Zimri, vsi kralji v Elamu, vsi kralji v Mediji;

²⁶ vsi kralji na severu, bližnji in daljni, eden kakor drug, vsa kraljestva sveta, kar jih je na zemlji; kralj v Sesahu pa bo pil za njimi.

²⁷ Reci jim: Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: ‚Pijte, upijanite se, bljujte! Padite, da ne vstanete več, pred mečem, ki ga pošljem med vas!‘

²⁸ Če bi se branili vzeti čašo iz mojih rok, da bi pili, jim reci: Tako govori Gospod nad vojskami: ‚Morate piti!

²⁹ Zakaj glejte: začnem z nesrečo pri mestu, ki se imenuje po mojem imenu; mar vam bo prizaneseno? Ne bo vam prizaneseno, zakaj meč pokličem nad vse prebivalce zemlje,‘ govori Gospod nad vojskami.«

Sodba nad svetom

³⁰ Ti prerokuj vse te besede in jim reci: »Rjove Gospod z višave, s svojega svetega prebivališča zaganja svoj glas. Močno rjove čez svoj pašnik, vriska kakor tlačilci. K vsem prebivalcem na zemlji,

³¹ do konca zemlje prodira bučanje. Zakaj Gospod ima tožbo zoper narode, gre na sodbo z vsemi ljudmi; izroči hudobneže meču,« govori Gospod.

³² Tako govori Gospod nad vojskami: »Glej, nesreča se širi od naroda do naroda, silen vihar se vzdigne od koncev zemlje.«

³³ Tisti dan bodo ležali od Gospoda pobiti od enega konca zemlje do drugega. Ne bodo objokovani, ne bodo pobrani, ne bodo pokopani: za gnoj bodo na polju.

³⁴ Tulite, pastirji, vpijte! Valjajte se po pepelu, voditelji črede, kajti dopolnili so se vaši dnevi, da boste poklani; padli boste kakor izbrani kozli.

³⁵ Uničeno je pribežališče pastirjem, rešitev voditeljem črede.

³⁶ Čuj, kričanje pastirjev, tuljenje voditeljev črede! Kajti Gospod pustoši njih pašnik,

³⁷ uničeni so mirni pašniki zaradi srdite jeze Gospodove.

³⁸ Lev zapušča svoj brlog, njih dežela je postala puščava, zaradi morilnega meča, zaradi srdite jeze Gospodove.