Jeremija 18 - Ekumenska izdaja

Jeremija pri lončarju

¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda:

² »Vstani, pojdi dol v lončarjevo hišo! Tam ti bom naznanil svoje besede!«

³ Šel sem torej dol v lončarjevo hišo; in glej, lončar je opravljal na lončarskem kolovratu svoje delo!

⁴ Če se je posoda, ki jo je ravno iz gline oblikoval, v lončarjevi roki pokvarila, je iz nje zopet naredil drugo posodo, kakor se je lončarju prav zdelo.

⁵ Tedaj mi je prišla beseda Gospodova:

⁶ »Mar ne morem z vami storiti, kakor ta lončar?« – govori Gospod. »Glej, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, hiša Izraelova!

⁷ Včasih grozim kakšnemu narodu ali kakšnemu kraljestvu, da ga hočem iztrebiti, razdejati in pokončati.

⁸ Če pa se tisti narod spreobrne od svoje hudobije, zaradi katere sem mu grozil, mi bo žal nesreče, ki sem mu jo mislil narediti.

⁹ Drugič obljubim kakšnemu narodu ali kakšnemu kraljestvu, da ga ustanovim in zasadim.

¹⁰ Če pa potem dela, kar je hudo v mojih očeh, da ne posluša mojega glasu, mi bo žal dobrote, ki sem mu jo obljubil izkazati.«

¹¹ Zdaj torej povej Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem: Tako govori Gospod: Glejte, snujem zoper vas nesrečo in kujem zoper vas naklep! Povrnite se vendar vsak s svojega hudobnega pota; popravite svoja pota in svoja dela!

¹² Oni pa odgovoré: »Zaman! Po svojih mislih hočemo delati; vsak izmed nas se hoče ravnati po trmi svojega hudobnega srca.«

Izrael je pozabil na Gospoda

¹³ Zato tako govori Gospod: Le povprašujte pri narodih! Kdo je kaj takega slišal? Prav grozno reč je storila devica Izraelova.

¹⁴ Mar se umakne z ravne skale sneg Libanona? Ali usahnejo vode Sariona, hladeče, šumeče?

¹⁵ A mene je pozabilo moje ljudstvo, ničnosti darujejo kadilne daritve. A se spotaknejo na svojih potih, na starodavnih stezah, ko hodijo po strmih, neuglajenih potih.

¹⁶ Njih deželo spremenim v puščavo, v večno sramoto; kdorkoli pojde skoznjo, se zgraža in maje z glavo.

¹⁷ Kakor vzhodni veter jih razkropim pred sovražnikom; hrbet jim pokažem, ne obraza ob dnevu njihove stiske.

Zarota proti Jeremiju

¹⁸ Tedaj so rekli: »Dajte, izmislimo si naklep zoper Jeremija! Kajti ni še izginilo navodilo duhovnika ne svèt modrega ne beseda preroka. Dajte, udariti ga hočemo z jezikom, in ne glejmo na njegove besede.«

¹⁹ Glej name, Gospod, in poslušaj govor mojih nasprotnikov!

²⁰ Se li dobro povračuje s hudim, ker mi kopljejo jamo? Spomni se, kako sem stal pred tabo, da bi v njih prid govoril, da bi od njih odvrnil tvojo jezo!

²¹ Zato predaj njih otroke lakoti in jih izroči oblasti meča! Njihove žene naj bodo brez otrok in brez mož, njihove može naj podavi kuga, njih mladeniče naj meč pokonča v boju!

²² Vpitje naj se sliši iz njih hiš, ko naglo pripelješ nadnje tolpo! Kajti jamo kopljejo, da me ujamejo, zanke nastavljajo mojim nogam.

²³ Ti pa, Gospod, poznaš ves njih morilni naklep proti meni. Ne očiščuj jih krivde, njih greha ne izbrisuj pred sabo, naj propadejo pred tabo, ob času svoje jeze obračunaj z njimi!