Jeremija 15 - Ekumenska izdaja

¹ Gospod mi je rekel: »Četudi bi Mojzes in Samuel stopila predme, mi nič ni več za to ljudstvo. Spôdi mi jih izpred oči, naj odidejo!

² Če te vprašajo: ‚Kam naj gremo?‘ jim reci: Tako govori Gospod: ‚H kugi, kdor je za kugo, pod meč, kdor je za meč, v lakoto, kdor je za lakoto, v sužnost, kdor je za sužnost.‘«

³ Štiri nadloge spravim nadnje, govori Gospod: Meč, da jih pomori, pse, da jih raztrgajo, ptice pod nebom in živali na polju, da jih požró in uničijo.

⁴ Naredil bom iz njih grozo za vsa kraljestva na zemlji zaradi Manaseja, Ezekijevega sina, Judovega kralja, zaradi tega, kar je počenjal v Jeruzalemu.

Vojno opustošenje

⁵ Kdo bo imel usmiljenje s teboj, Jeruzalem, kdo te bo pomiloval? Kdo se bo ustavil pri tebi, da bi te poprašal, kako ti je?

⁶ Ti si me zavrgel, govori Gospod, obrnil si mi hrbet. Zato stegnem svojo roko zoper tebe in te uničim, naveličal sem se prizanašati.

⁷ Vejal sem jih z vejalnico ob vratih dežele. Napravim svoje ljudstvo brez otrok in ga pogubim, ker se niso vrnili s svojih potov.

⁸ Njegove vdove so mi postale številnejše od peska ob morju. Nad matere mladih mož sem pripeljal pokončevalca opoldne, storil sem, da sta jih nagloma popadla strah in groza.

⁹ Onemogla je mati sedmih otrok. Izdihnila je. Še za dne ji je sonce zašlo. Bila je osramočena in razočarana. Kar jih še preostane, jih meču izročim vpričo njihovih sovražnikov, govori Gospod.

Obnovljen prerokov poklic

¹⁰ Gorje mi, moja mati, da si me rodila, moža, ki je v sporu in prepiru z vso deželo. Nisem posojal in posojali mi niso, vendar me vse preklinja!

¹¹ Naj bo, Gospod, če ti nisem dobro služil, če te nisem prosil celo za sovražnika ob času nesreče in ob času stiske!

¹² Ali se more železo zlomiti, železo s severa in bron?

¹³ Tvojo posest in tvoje zaklade izročim v plenjenje, brezplačno, zaradi vseh tvojih grehov na vsem tvojem ozemlju.

¹⁴ Naredim te za sužnja tvojih sovražnikov v deželi, ki je ne poznaš. Zakaj ogenj se je vžgal od moje jeze, zoper vas je zagorel.

¹⁵ Spomni se me, Gospod, in zavzemi se zame! Maščuj me nad mojimi preganjalci! Daj, da ne bom iztrebljen zaradi tvoje potrpežljivosti! Vedi, da trpim zasramovanje zaradi tebe!

¹⁶ Če so prišle tvoje besede, sem jih požiral; tvoja beseda mi je bila v radost in veselje srca, kajti po tvojem imenu se imenujem, Gospod, Bog nad vojskami.

¹⁷ Ne sedim v krogu smejavcev, da bi se radoval; od tvoje roke prisiljen sedim samoten; kajti s srdom si me napolnil.

¹⁸ Zakaj moja bolečina večno traja, in je moja rana brezupno neozdravljiva? Postal si mi kakor varljiv potok, katerega voda je nestanovitna.

¹⁹ Zato tako govori Gospod: »Če se mi ukloniš, ti vrnem tvojo službo pri meni; in če hočeš navajati le plemenite misli, nič napačnega, smeš biti zopet moja usta. Oni se morajo k tebi obrniti, ti pa se ne smeš obrniti k njim.

²⁰ Tedaj naredim iz tebe bronast, trden zid proti temu ljudstvu. Bojevali se bodo zoper tebe, pa te ne bodo premagali, zakaj jaz sem s teboj, da ti pomorem in te rešim, govori Gospod.

²¹ Rešim te iz roke hudobnih in osvobodim iz pesti nasilnikov.«