Jeremija 12 - Ekumenska izdaja

Sreča hudobnih

¹ Ti, Gospod, imaš prav, kadarkoli se pravdam s teboj. Vendar bi se hotel zaradi ene stvari pritožiti: zakaj je uspešna pot hudobnih? Zakaj živé v miru vsi, ki delajo nezvesto?

² Zasadil si jih, korenine poženejo, rastejo in dajejo sad. Blizu si njih ustom, a daleč od njihovega srca.

³ A ti, Gospod, me poznaš in me vidiš, si preskusil, kakšno je moje srce do tebe. Loči jih kot ovce za klanje, določi jih za dan zakola!

⁴ Doklej naj žaluje dežela, sahne zelišče po vsem polju? Zaradi hudobije njenih prebivalcev ginejo živali in ptice. Kajti govoré: »Ne bo videl našega konca.«

⁵ »Če te že utruja tekma s pešci, kako le hočeš tekmovati s konji? Če se v mirni deželi ne čutiš varnega, kaj boš počel v goščavi Jordana?

⁶ Zakaj tudi tvoji bratje in hiša tvojega očeta, tudi ti so ti nezvesti, tudi ti vpijejo za teboj na vse grlo. Ne zaupaj jim, četudi prijazno govoré s teboj!«

Gospodova žalostinka o razdejanju dežele

⁷ Zapustil sem svojo hišo, zavrgel sem svojo lastnino, ljubega svojega srca sem dal v sovražnikove roke.

⁸ Moja lastnina je zoper mene kakor lev v gozdu. Zaganja proti meni svoje rjovenje, zato mi je zoprna.

⁹ Pisana ptica je moja lastnina, ptice roparice jo obkrožujejo. Dajte, zberite se vse poljske živali, pridite k žrtju!

¹⁰ Mnogo pastirjev pustoši moj vinograd, tepta mojo lastnino, spreminja moj ljubki delež v samotno puščavo.

¹¹ V puščavo ga spreminjajo, puščava po meni žaluje. Opustošena je vsa dežela, nihče si ne jemlje k srcu.

¹² Čez vse višine v puščavi vdirajo pokončevalci. Zakaj Gospod ima meč, ki žre od enega konca zemlje do drugega, nobenemu živemu bitju ne bo prizaneseno.

¹³ Sejejo pšenico, trnje žanjejo, trudijo se, pa nič ne dosežejo. Osramočeni so pri svojih žetvah zaradi Gospodove srdite jeze.

Sodba in rešitev sosednih ljudstev

¹⁴ Tako govori Gospod o vseh hudobnih sosednih narodih, ki segajo po lastnini, ki sem jo dal svojemu ljudstvu Izraelu: »Glej, iztrgam jih iz njihove dežele, in hišo Judovo iztrgam iz njihove srede.

¹⁵ Potem, ko jih bom iztrgal, se jih bom zopet usmilil in jih nazaj pripeljal, vsakega v njegovo lastnino in vsakega v njegovo domovino.

¹⁶ Če se potem naučé potov mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ‚Kakor resnično Gospod živi,‘ kakor so učili moje ljudstvo prisegati pri Baalu, tedaj se nastanijo sredi mojega ljudstva.

¹⁷ Če pa ne bodo poslušali, tedaj takšen narod čisto iztrgam in uničim,« govori Gospod.