Jeremija 11 - Ekumenska izdaja

Jeremija in »besede zaveze«

¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda:

² »Poslušaj besede te zaveze in jih oznanjuj Judovim ljudem in jeruzalemskim prebivalcem!

³ Reci jim: Tako govori Gospod, Izraelov Bog. Preklet bodi vsak, ki ne posluša besed te zaveze,

⁴ ki sem jo ukazal vašim očetom, ko sem jih peljal iz egiptovske dežele, iz talilne peči za železo, veleč: Poslušajte moj glas in delajte vse tako, kakor vam ukazujem! Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog,

⁵ da spolnim prisego, ki sem jo prisegel vašim očetom, da jim dam deželo, kjer teče mleko in med, kakor je uresničeno danes.« Tedaj sem odgovoril: »Tako bodi, Gospod!«

⁶ Dalje mi je rekel Gospod: »Oznani vse te besede v Judovih mestih in po jeruzalemskih cestah: Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte!

⁷ Kajti vašim očetom sem, že ko sem jih peljal iz egiptovske dežele in do današnjega dne, vedno najresneje zabičeval: Poslušajte moj glas!

⁸ Pa niso poslušali, ne nagnili svojega ušesa, ampak je vsak hodil v trmi svojega hudobnega srca. Zato sem poslal nadnje vse grožnje te zaveze, katero sem jim ukazal spolnjevati, a je niso spolnjevali.«

⁹ Dalje mi je rekel Gospod: »Zarota je med Judovimi ljudmi in jeruzalemskimi prebivalci.

¹⁰ Vrnili so se h grehom svojih davnih očetov, ki so se branili poslušati moje besede; hodili so za tujimi bogovi, da so jim služili. Prelomila je hiša Izraelova in hiša Judova mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njih očeti.«

¹¹ Zato Gospod tako govori: Glej, pošljem nadnje nesrečo, ki ji ne bodo mogli uteči. Če potem zavpijejo k meni, jih ne bom uslišal.

¹² Judova mesta in jeruzalemski prebivalci naj potem pojdejo in vpijejo k bogovom, ki so jim darovali! A jim ne bodo pomagali ob času njihove nesreče.

¹³ Zakaj mnogoštevilni kakor tvoja mesta so tvoji bogovi, Juda, in kolikor je cest v Jeruzalemu, toliko oltarjev ste postavili sramotnemu maliku, oltarjev, da kadite Baalu.

¹⁴ Ti pa ne moli za to ljudstvo in ne povzdiguj zanje prošnje in zagovora; zakaj ne bom jih uslišal, ko bodo klicali k meni v svoji nesreči!

¹⁵ Kaj hoče moj ljubi v moji hiši? Počenjati hudobije? Bodo li zaobljube in sveto meso odvzele od tebe tvojo hudobijo, da se potem moreš radovati?

¹⁶ Zelenečo oljko, krasno z lepim sadežem, te je Gospod imenoval. A s hrumom močnega šumenja zažge ogenj v njenem listju, da ji veje zagoré.

¹⁷ Gospod nad vojskami, ki te je zasadil, ti je zagrozil nesrečo zaradi hudobije, ki jo počenjata hiša Izraelova in hiša Judova, da me dražita, ko darujeta Baalu.

Jeremija preganjajo v Anatotu

¹⁸ Gospod mi je razodel in tako sem to zvedel. Takrat si mi pokazal njih spletke.

¹⁹ Bil sem kakor krotko jagnje, ki ga peljejo v zakol. Nisem vedel, da so kovali zle naklepe proti meni: »Pokončajmo drevo z njegovim sadom vred in iztrebimo ga iz dežele živih, da se ne bo več omenjalo njegovo ime!«

²⁰ Gospod nad vojskami, ti sodiš pravično, preiskuješ obisti in srca; daj, da vidim, kako se boš maščeval nad njimi, zakaj tebi sem zaupal svojo pravdo.

²¹ Zato tako govori Gospod zoper ljudi v Anatotu: Tiste, ki ti strežejo po življenju in govoré: »Ne prerokuj več v Gospodovem imenu, sicer umreš od naših rok,«

²² glej, bom kaznoval; mladi ljudje umro pod mečem; njihovi sinovi in hčere umro od gladu.

²³ Nič jim ne preostane. Kajti nesrečo pošljem nad ljudi v Anatotu v letu njihovega kaznovanja.