Jeremija 10 - Ekumenska izdaja

Maliki in pravi Bog

¹ Poslušajte besedo, ki vam jo govori Gospod, hiša Izraelova!

² Tako govori Gospod: Ne učite se običajev poganov, in ne bojte se znamenj na nebu! Kajti le pogani se jih bojé.

³ Zakaj to, kar časté ljudstva, je prazno. Malikova podoba je les, ki se s sekiro v gozdu poseka, delo umetnikove roke.

⁴ On jo okrasi s srebrom in z zlatom, pritrdi z žeblji in s kladivi ter jo postavi, da ne omahne.

⁵ Kakor strašilo na polju so maliki, ne morejo govoriti; nositi jih morajo, ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, ker ne morejo škodovati! A tudi kaj dobrega storiti ni v njihovi moči.

⁶ Nič ni tebi, Gospod, enakega! Velik si ti, veliko je tvoje ime zaradi moči.

⁷ Kdo bi se te ne bal, o kralj narodov? Da, tebi se to spodobi. Zakaj med vsemi modreci narodov in v vseh njihovih kraljestvih ni nič tebi enakega.

⁸ Neumni in nespametni so vsi, ves nauk o malikih se glasi: les je to;

⁹ kovano srebro, prineseno iz Tarsisa, in zlato iz Ofira, delo umetnika iz rok zlatarja; višnjev in rdeč škrlat je njihovo oblačilo. Delo modrih umetnikov je vse to!

¹⁰ Toda Gospod je Bog v resnici, živi Bog in večni kralj. Ako se razjezi, se strese zemlja, narodi ne vzdržijo njegovega srda.

¹¹ Tako o njih recite: »Bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, naj izginejo z zemlje in izpod neba!«

¹² On je naredil zemljo s svojo močjo, utemeljil vesoljni svet s svojo modrostjo in s svojo razumnostjo razpel nebo.

¹³ Ko zadoni njegov glas, zašumé vodé na nebu; on privede oblake od konca zemlje, napravi bliske za dež in pripelje veter iz svojih shramb.

¹⁴ Vsak človek je nespameten, ki tega ne vé; osramočen je vsak umetnik zaradi ulite podobe. Kajti prevara je njegova ulita podoba, duha ni v njej.

¹⁵ Blodnje so, stvari za smeh. Ob času njihovega kaznovanja jih je konec.

¹⁶ Njim ni podoben delež Jakobov, zakaj on je stvarnik vesoljstva, in Izrael je rod, ki je njegova lastnina. »Gospod nad vojskami« je njegovo ime.

Preplah v deželi

¹⁷ Poberi od tal svojo culo, ti, ki sediš v obleganem mestu!

¹⁸ Kajti tako govori Gospod: Glej, tokrat vržem proč prebivalce dežele in jih spravim v stisko, da me najdejo.

¹⁹ Gorje mi zaradi mojega zloma, neozdravljiv je moj udarec! Mislil sem: To je moja bolečina, ki jo bom mogel prenesti.

²⁰ Moj šotor je razdejan, vse moje šotorske vrvi so pretrgane, moji otroci so odšli – proč so! Nihče ne razpne več mojega šotora in ne razprostre nanj mojih zaves.

²¹ Kajti nespametni so bili pastirji, niso popraševali po Gospodu. Zato niso imeli uspeha, njihova čreda se je razkropila.

²² Čuj, sporočilo prihaja: Silen hrup iz severne dežele, da se Judova mesta spremené v puščavo, v prebivališče šakalov.

Jeremijeva molitev

²³ Vem, Gospod: človek nima v oblasti svoje usode, nobenemu človeku ni dano, da določi svoje korake na poti življenja.

²⁴ Kaznuj me, Gospod, toda le zmerno, ne v svoji jezi, da me ne uničiš!

²⁵ Razlij svoj srd med narode, ki te ne poznajo, in nad rodove, ki ne kličejo tvojega imena. Kajti pogoltnili so Jakoba, ga pojedli in požrli ter opustošili njegove livade.