Jakob 3 - Ekumenska izdaja

Jezik je treba brzdati

¹ Naj vas, bratje moji, ne bo mnogo učiteljev, ker veste, da bomo strože sojeni.

² V marsičem namreč grešimo vsi; če kdo ne greši z besedo, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.

³ Ako denemo konjem uzde v gobce, da bi nam bili pokorni, vodimo tudi vse njihovo telo.

⁴ Glejte, tudi ladje, čeprav so tolike in jih gonijo silni vetrovi, obrača majhno krmilo, kamor hoče krmarjeva volja.

⁵ Tako je tudi jezik majhen ud, pa se hvali z velikimi rečmi. Glejte, kako majhen ogenj, pa kolik gozd zažge!

⁶ Tudi jezik je ogenj, svet krivice; jezik se izkazuje med našimi udi za tistega, ki omadežuje vse telo in vžiga življenja kolo, njega pa vžiga pekel.

⁷ Saj se vsaka narava zveri in ptičev in laznine in morskih živali dá ljudem ukrotiti in se je ukrotila,

⁸ le jezika ne more ukrotiti noben človek; neugnano zlo je, poln smrtnega strupa!

⁹ Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in z njim kolnemo ljudi, ki so ustvarjeni po božji podobi.

¹⁰ Iz istih ust prihaja hvala in kletev. Bratje moji, to ne sme tako biti.

¹¹ Ali mar studenec iz istega vrela iztaka sladko in grenko vodo?

¹² Ali more, bratje moji, smokva roditi olive ali trta smokve? Tako tudi slan vrelec ne more dati sladke vode.

Resnična in lažna modrost

¹³ Kdo je med vami moder in razumen? Pokaže naj z lepim življenjem svoja dela v modri krotkosti.

¹⁴ Ako pa imate grenko zavist in prepirljivost v srcu, se nikar ne hvalite in ne lažite zoper resnico.

¹⁵ Taka modrost ne prihaja od zgoraj, ampak je pozemeljska, čutna, hudičeva.

¹⁶ Kjer je namreč zavist in prepirljivost, tam je nered in hudobija vsake vrste.

¹⁷ Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranosti in brez hlimbe.

¹⁸ Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir.