Hebrejcem 9 - Ekumenska izdaja

Vstop v nebeško svetišče

¹ Imela je sicer tudi prva ukaze glede božje službe ter pozemeljsko svetišče.

² Narejen je bil namreč prvi šotor, v njem svečnik in miza in položni hlebi; in temu se pravi »Sveto«.

³ Za drugim zagrinjalom pa je bil šotor, ki se mu pravi »Presveto«;

⁴ imel je zlat kadilni oltar in skrinjo zaveze, obloženo od vseh strani z zlatom; v njej je bila zlata posoda z mano in Aronova palica, ki je bila pognala, in plošči zaveze,

⁵ nad njo pa keruba veličastva, ki sta obsenčevala pokrov sprave, o čemer zdaj ni treba podrobno govoriti.

⁶ To je torej tako urejeno in v prvi šotor hodijo duhovniki vedno, ko opravljajo službo,

⁷ v drugega pa enkrat v letu samo veliki duhovnik, ne brez krvi, ki jo daruje zase in za grehe ljudstva.

⁸ S tem Sveti Duh razodeva, da še ni odprta pot v svetišče, dokler stoji še prvi šotor,

⁹ ki je podoba sedanjega časa; v njem se namreč darujejo darovi in daritve, ki ne morejo glede vesti popolnega storiti tistega, ki službo opravlja,

¹⁰ samo z jedmi in pijačami in raznimi umivanji – ukazi za telo, ki veljajo do časa spopolnitve.

¹¹ Kristus pa je stopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin skozi večji ter popolnejši šotor, ki ni z roko narejen, to je, ni od tega sveta;

¹² tudi ni s krvjo kozlov in juncev, ampak z lastno krvjo enkrat za vselej stopil v svetišče ter pridobil večno odrešenje.

¹³ Zakaj če kri kozlov in volov in juničji pepel po škropljenju omadeževane posvečuje glede na zunanjo čistost,

¹⁴ koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po Svetem Duhu sam sebe dal Bogu v brezmadežno daritev, očistila vašo vest od mrtvih del za službo živemu Bogu!

Kristus s svojo krvjo zapečati novo zavezo

¹⁵ In zaradi tega je srednik nove zaveze, da bi po smrti, ki jo je prenesel za odrešenje od pregreh v prejšnji zavezi, prejeli, kateri so poklicani, obljubo večne dediščine.

¹⁶ Kjer je namreč oporoka, mora prej nastopiti smrt oporočníka.

¹⁷ Oporoka je namreč veljavna po smrti, ker nima še moči, dokler živi oporočník.

¹⁸ Zato tudi prva zaveza ni bila brez krvi uvedena.

¹⁹ Ko je namreč Mojzes vse zapovedi v postavi oznanil vsemu ljudstvu, je vzel krvi juncev in kozlov z vodo in s škrlatnordečo volno in hizopom ter pokropil knjigo sámo in vse ljudstvo

²⁰ z besedami: »To je kri zaveze, ki jo je Bog sklenil z vami.«

²¹ Enako je s krvjo pokropil tudi šotor in vse orodje za službo božjo.

²² In skoro vse se po postavi očiščuje s krvjo in brez prelivanja krvi ni odpuščanja.

²³ Treba je torej, da se s tem očiščujejo podobe nebeških reči, nebeške reči same pa z boljšimi daritvami, kakor so te.

²⁴ Kristus namreč ni šel v svetišče, ki je narejeno z rokami in je le podoba pravega, marveč v sama nebesa, da se zdaj za nas predstavlja božjemu obličju;

²⁵ tudi ne, da bi se večkrat daroval, kakor hodi veliki duhovnik s tujo krvjo vsako leto v svetišče;

²⁶ sicer bi moral večkrat trpeti od začetka sveta. Tako pa se je prikazal enkrat ob koncu časov, da s svojo daritvijo odpravi greh.

²⁷ In kakor je ljudem določeno enkrat umreti – nato pa sodba –

²⁸ tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da odvzame grehe mnogih, drugič se bo prikazal brez greha tistim, ki ga pričakujejo, v zveličanje.