Hebrejcem 11 - Ekumenska izdaja

Zgledna vera prednikov

¹ Je pa vera trdno prepričanje o tem, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo.

² Po njej so namreč stari dosegli hvalo.

³ Po veri spoznavamo, da je bil svet urejen z božjo besedo, da je iz nevidnega nastalo, kar se vidi.

⁴ Po veri je daroval Abel Bogu popolnejšo daritev kakor Kajn; po njej je dosegel hvalo, da je pravičen, ko je Bog pričal za njegove darove, in po njej govori še po smrti.

⁵ Po veri je bil Henoh prenesen, da ni videl smrti; in ni ga bilo najti, ker ga je Bog prenesel. Preden je bil namreč prenesen, je prejel hvalo, da je bil Bogu všeč;

⁶ brez vere pa mu ni mogoče biti všeč. Zakaj, kdor hoče priti k Bogu, mora verovati, da je in da je tistim, ki ga iščejo, plačnik.

⁷ Po veri je dobil Noe naznanilo glede stvari, ki se še niso videle, in je v svetem strahu zgradil ladjo za rešitev svoje hiše; po njej je obsodil svet ter se udeležil pravičnosti, kakršno daje vera.

⁸ Po veri je bil poslušen Abraham, ko je bil poklican, naj gre v deželo, ki naj bi jo prejel v delež; in odšel je, ne vedoč, kam gre.

⁹ Po veri se je naselil v obljubljeni deželi kakor v tujini ter se z Izakom in Jakobom, ki sta bila z njim deležna iste obljube, nastanil v šotorih.

¹⁰ Kajti pričakoval je mesta s trdnimi temelji, katerega graditelj in stvaritelj je Bog.

¹¹ Po veri je tudi Sara dobila moč, da je kljub starosti spočela, ker je verovala, da je zvest, kateri je bil to obljubil.

¹² Zato je tudi bilo od enega, in to od oslabelega, toliko potomcev, kakor je zvezd na nebu in kakor je brezštevilnega peska ob kraju morja.

¹³ V veri so vsi ti pomrli, ne da bi bili obljube dosegli; toda od daleč so jih gledali ter pozdravljali in priznavali so, da so tujci ter priseljenci na zemlji.

¹⁴ Kateri namreč tako govoré, razodevajo, da domovino iščejo.

¹⁵ In ko bi bili mislili na tisto, iz katere so prišli, bi bili imeli priložnost, da se vrnejo.

¹⁶ Tako pa hrepené po boljši, to je po nebeški. Zato se Bog ne sramuje imenovati se njihov Bog; zakaj mesto jim je pripravil.

¹⁷ Po veri je Abraham, ko je bil skušan, v dar prinesel Izaka; in hotel je edinorojenca darovati on, ki je bil prejel obljube

¹⁸ in ki mu je bilo rečeno: »Po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo.«

¹⁹ Pomislil je namreč, da more Bog tudi od mrtvih obujati. Zato ga je tudi kot podobo prejel.

²⁰ Po veri je Izak tudi za prihodnost blagoslovil Jakoba in Ezava.

²¹ Po veri je umirajoči Jakob blagoslovil oba Jožefova sinova in molil čez vrh svoje palice.

²² Po veri je Jožef na smrtni postelji mislil na izhod Izraelovih sinov ter dal naročila glede svojih kosti.

²³ Po veri so Mojzesa njegovi starši tri mesece po rojstvu skrivali, ker so videli, da je dete zalo, in se niso bali kraljevega povelja.

²⁴ Po veri je Mojzes, ko je dorastel, odklonil, da bi ga imenovali sina faraonove hčere;

²⁵ rajši si je izvolil trpljenje z božjim ljudstvom, kakor pa da bi imel časno korist od greha,

²⁶ ker je imel sramoto maziljenca za večje bogastvo kakor egiptovske zaklade; kajti gledal je na povračilo.

²⁷ Po veri je zapustil Egipt in se ni zbal kraljeve jeze. Kajti vztrajal je, kakor bi Nevidnega gledal.

²⁸ Po veri je obhajal veliko noč in kropljenje s krvjo, da bi se pokončevalec prvorojencev ne dotaknil njihovih.

²⁹ Po veri so šli skozi Rdeče morje kakor po suhem; ko pa so Egipčani to poskusili, so utonili.

³⁰ Po veri se je po sedemdnevnih obhodih zrušilo zidovje Jerihe.

³¹ Po veri ni bila pokončana z neverniki hotnica Rahaba, ker je v miru sprejela oglednike.

³² In kaj bi še dalje govoril? Čas bi mi namreč pošel, ko bi pripovedoval o Gedeonu, Baraku, Samsonu, Jefteju, Davidu, Samuelu in prerokih,

³³ ki so po veri premagali kraljestva, delali pravico, prejeli obljube, zamašili levom žrela,

³⁴ pogasili silo ognja, ubežali ostrini meča, okrevali od bolezni, se okrepili v boju, v beg zapodili tuje vojske.

³⁵ Žene so dobile svoje mrtve obujene. Nekateri so bili mučeni, ker oprostitve niso marali, da bi dosegli boljše vstajenje.

³⁶ Drugi so trpeli zasmehovanje in bičanje, povrh še vezi in ječo.

³⁷ Bili so kamnani, mučeni, žagani; umrli so z mečem umorjeni, hodili v ovčjih kožuhih in kozjih kožah; bili so ubožni, stiskani, zatirani;

³⁸ tisti, ki jih svet ni bil vreden, so se potikali po puščavah in gorah in brlogih in podzemeljskih jamah.

³⁹ In od teh vseh, preskušenih po veri, ni nobeden dosegel obljube,

⁴⁰ ker je Bog za nas preskrbel nekaj boljšega, da bi ti popolnosti ne dosegli brez nas.