Hagaj 2 - Ekumenska izdaja

¹ enaindvajseti dan sedmega meseca, je Gospod govoril po preroku Ageju, rekoč:

² »Govori vendar Zorobabelu, sinu Salatielovemu, upravitelju Judeje, in Jozuetu, sinu Josedekovemu, velikemu duhovniku, in vsemu ostanku ljudstva:

³ ‚Ali je med vami še ostal kdo, ki je videl to hišo v njenem prvem sijaju? In kakšno jo vidite zdaj? Ali se vam ne zdi kakor nič?

⁴ Vendar pogum, Zorobabel, govori Gospod, pogum Jozue, sin Josedekov, govori Gospod, pogum, vse ljudstvo v deželi, govori Gospod. Na delo! Zakaj jaz sem z vami, govori Gospod nad vojskami.

⁵ Po besedi, ki sem se vam z njo zavezal, ko ste šli iz Egipta, ostane moj duh med vami. Ne bojte se!

⁶ Kajti tako govori Gospod nad vojskami: Še malo časa, in potresel bom nebo in zemljo, morje in kopno!

⁷ Razgibal bom vse narode; dragocenosti vseh narodov se bodo stekale sèm in to hišo bom s slavo napolnil, govori Gospod nad vojskami.

⁸ Moje je srebro in moje je zlato, govori Gospod nad vojskami.

⁹ Slava te druge hiše bo večja, kakor je bila slava prve, govori Gospod nad vojskami; in na tem kraju bom podelil mir, govori Gospod nad vojskami.‘«

Tempelj in časna blaginja

¹⁰ Štiriindvajseti dan devetega meseca, v drugem letu Darija, je govoril Gospod po preroku Ageju, rekoč:

¹¹ »Tako govori Gospod nad vojskami. Vprašaj vendar duhovnike glede postave:

¹² ‚Če kdo nese posvečeno meso v krajcu svojega oblačila, pa se dotakne z oblačilom kruha, hrane, vina, olja ali kake druge jestvine: ali postanejo te stvari s tem posvečene?‘« Duhovniki so odgovorili in rekli: »Ne!«

¹³ Agej nadaljuje: »Če se kdo, ki se je omadeževal z dotikom mrliča, dotakne vseh teh stvari, ali postanejo zaradi tega omadeževane?« Duhovniki so odgovorili in rekli: »Da, postanejo omadeževane!«

¹⁴ Sedaj povzame Agej besedo in reče: »Tako je s temi ljudmi, tako je s tem narodom pred mojim obličjem, govori Gospod, tako je z vsem delom njihovih rok in kar tam darujejo: nečisto je!

¹⁵ Zdaj pa, vzemite si k srcu, od tega dne in za bodoče! Preden se je kamen pokladal na kamen v templju Gospodovem,

¹⁶ kako se vam je godilo? Ko ste prišli h kopi žita, ki bi morala dati dvajset mer, jih je bilo samo deset; prišli ste v tlačilnico, da bi zajeli petdeset veder, in bilo jih je le dvajset.

¹⁷ Udaril sem vas s snetjo, z rjo in s točo pri vsem delu vaših rok. Pa vas ni bilo k meni, govori Gospod.

¹⁸ Dobro torej pazite: od tega dne in naprej (od štiriindvajsetega dne devetega meseca), se pravi, od dneva, ko so bili položeni temelji templju Gospodovemu, pazite:

¹⁹ ali še manjka zrnje v žitnici, in ali še ne rodi trta, smokva, granatovec in oljka? Od tega dne dalje dajem blagoslov!«

Obljuba Zorobabelu

²⁰ Gospod je govoril drugič Ageju štiriindvajseti dan meseca:

²¹ »Govori Zorobabelu, upravitelju Judeje, in mu reci: Potresel bom nebo in zemljo.

²² Prevrgel bom kraljevske prestole in zlomil bom moč kraljev narodov. Prevrnil bom vozove in voznike, da bodo padli konji in njih jezdeci, drug pod mečem drugega.

²³ Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, te bom vzel, moj služabnik Zorobabel, sin Salatielov, govori Gospod, in te bom spravil kakor pečat. Zakaj izvolil sem te, govori Gospod nad vojskami.«