Habakuk 2 - Ekumenska izdaja

Božji odgovor: pravični bo živel iz vere

¹ Na svojo opazovalnico bom stopil, na opazovališče se bom postavil: oprezoval bom, da vidim, kaj mi bo rekel, kaj bo odgovoril na mojo tožbo.

² Gospod je odgovoril in rekel: Napiši razodetje in ga vreži na plošče, da bo z lahkoto bral, kdor bo bral.

³ Zakaj to razodetje ima čas določen, bliža se svoji izpolnitvi in ne vara. Ako prihaja počasi, ga le čakaj, pride gotovo, ne izostane!

⁴ Glej, kdor je prevzeten, se ne bo rešil, pravični pa bo v svoji veri živel.

II. Prekletstva zoper tlačitelje Uvod

⁵ Gotovo ne bo obstal verolomnež, človek, ki nenehoma ruši, ki odpira svoje žrelo kakor podzemlje in je nenasiten kot smrt; vse narode grabi k sebi in vleče nase vsa ljudstva.

⁶ Vsi ti zaženó zoper njega zbadljivko, zasmehljivo puščico, uganko, rekoč: Gorjé mu, kdor kopiči, kar ni njegovo – doklej? –, in se obremenjuje z dolgovi!

Petkratno gorjé

⁷ Mar se ne dvignejo naglo tvoji upniki, se ne prebude tvoji terjalci? Tedaj boš ti njihov plen.

⁸ Ker si ti mnoge oplenil, bo ostanek ljudstev tebe oplenil, zakaj prelival si kri in stiskal deželo, mesto in vse, ki v njem bivajo.

⁹ Gorjé mu, kdor grabi dobičke, usodne za njegovo hišo – da bi na visoko postavil svoje gnezdo in se zavaroval pred nesrečo!

¹⁰ Sklenil si, kar je tvoji hiši v sramoto; ko pokončuješ mnoge narode, proti samemu sebi grešiš,

¹¹ zakaj kamen vpije iz stene, in škarnica v ostrešju mu odgovarja.

¹² Gorjé mu, kdor s krvjo zida mesto in naselje ustanavlja s krivico!

¹³ Glej, ali ne pride od Gospoda nad vojskami, da se ljudstva za ogenj trudijo in narodi mučijo za prazen nič?

¹⁴ Zemlja se bo napolnila s spoznanjem slave Gospodove, kakor vode napolnjujejo morje.

¹⁵ Gorjé mu, kdor s strupom napaja svojega bližnjega, ga upijanjuje zato, da bi gledal njegovo nagoto!

¹⁶ Nasitil si se s sramoto, namesto s častjo! Pij tudi ti, da dobiš vrtoglavico! Čaša desnice Gospodove se obrne k tebi in sramota pokrije tvojo slavo.

¹⁷ Kajti nasilstvo, storjeno na Libanonu, te stisne, in trpinčene živali te prestrašijo zaradi prelite človeške krvi, in ker si stiskal deželo, mesto in vse, ki v njem bivajo.

¹⁹ Gorjé mu, kdor pravi lesu: »Zbudi se!« nememu kamnu: »Vstani!« Glej, prevlečen je z zlatom in srebrom, a v njem ni diha življenja. 18 Kaj more pomoči podoba, ki jo je izklesal podobar, delo iz kovine, ki uči laž? Svojemu lastnemu izdelku se umetnik zaupa, ko izdeluje neme malike!

²⁰ Gospod pa je v svojem svetem templju, naj umolkne pred njim vsa zemlja!