Habakuk 1 - Ekumenska izdaja

Napis

¹ Prerokba, ki jo je v videnju prejel prerok Habakuk.

I. Razgovor med prerokom in Bogom Prva tožba: o brezpravju

² Doklej moram prositi, Gospod, in ne uslišiš, vpijem k tebi zaradi nasilja, in ne pomagaš?

³ Zakaj moram gledati zlo, ko dopuščaš krivico? Pred menoj je rop in nasilstvo, prepir vlada in spor se vnema.

⁴ Zato odmira postava in pravica se ne uveljavi, kajti hudobnež pesti pravičnika. Zato prihaja na dan popačena sodba.

Božji odgovor: kazen pride

⁵ Ozrite se k narodom in poglejte, od začudenja ostrmite! Zakaj izvršil bom v vaših dneh tako delo, da ne bi verjeli, če bi vam pripovedoval.

⁶ Glejte, pokličem Kaldejce, kruto in bliskovito ljudstvo, ki preleti zemeljske daljine, da se polasti domov, ki niso njegovi.

⁷ Strašno je in grozovito, iz njega bruha obsodba in razdejanje.

⁸ Hitrejši ko leopardi so njihovi konji, urnejši so od volkov v stepi. Od daleč pridirjajo njegovi konjeniki, leté kakor orel, ko plane na jed.

⁹ Sleherni se poganja na ropanje z iztegnjenim obrazom, in grabi ujetnike kakor pesek.

¹⁰ To ljudstvo se norčuje iz kraljev in knezi so mu v posmeh. Vsaka trdnjava mu je igrača, napravi nasip in jo vzame.

¹¹ Potem odvihra in gre dalje, zločinec, ki mu je lastna moč njegov bog.

Druga prerokova tožba: nasilja tlačiteljev

¹² Mar nisi ti, Gospod, od začetka, moj Sveti, Bog, ki ne umrješ? Pač si ga ti, Gospod, postavil, da red napravi, o Skala, določil si ga, da kaznuje.

¹³ Tvoje oči so čiste, ne moreš videti hudobije, pogleda na zatiranje ne preneseš. Zakaj vendar gledaš na verolomne, zakaj molčiš, ko hudobnež požira pravičnejšega od sebe?

¹⁴ Ti si storil, da so ljudje ko ribe morja, podobne laznini, ki nima vladarja.

¹⁵ Vse jih dviga s trnkom, zbira jih v svojo mrežo in spravlja v svoj sak. Ob tem se veseli in raduje!

¹⁶ Zato opravlja daritve svojemu saku in zažiga kadilo svoji mreži, zakaj po njih je bogat njegov delež in obilen njegov živež.

¹⁷ Toda, ali sme brez konca prazniti svojo mrežo, moriti narode brez prizanašanja?