Djánje 9 - Ekumenska izdaja

Gospod pokliče Savla

¹ Savel pa, ki je še puhal grožnjo in umor zoper Gospodove učence, je šel k velikemu duhovniku

² in si od njega izprosil pisma za shodnice v Damasku, da bi može in žene tega nauka, če bi jih kaj našel, zvezane pripeljal v Jeruzalem.

³ Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba.

⁴ Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?«

⁵ Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš;

⁶ toda vstani, pojdi v mesto in povedalo se ti bo, kaj ti je treba storiti.«

⁷ Možje, ki so z njim potovali, so stali strmé, ker so neki glas slišali, pa nikogar niso videli.

⁸ Savel se je vzdignil s tal; ko je pa odprl oči, ni nič videl. Peljali so ga torej za roko in privedli v Damask.

⁹ In tri dni ni videl in ni ne jedel ne pil.

¹⁰ Bil pa je v Damasku neki učenec, po imenu Ananija, kateremu je Gospod v prikazni rekel: »Ananija!« On je odgovoril: »Tukaj sem, Gospod.«

¹¹ In Gospod njemu: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in v Judovi hiši vprašaj po nekem Taržanu, Savlu po imenu! Kajti glej, on moli.

¹² In v prikazni je videl, da je vstopil mož, po imenu Ananija, in položil nanj roke, da bi spregledal.«

¹³ Ananija je odgovoril: »Gospod, slišal sem o tem možu od mnogih, koliko hudega je storil tvojim svetim v Jeruzalemu;

¹⁴ in tudi tukaj ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, ki kličejo tvoje ime.«

¹⁵ Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, zakaj on mi je orodje, ki sem ga izvolil, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove.

¹⁶ In jaz mu bom pokazal, koliko mora trpeti za moje ime.«

¹⁷ Ananija je šel in stopil v hišo; in položil je nanj roke ter rekel: »Brat Savel, Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, me je poslal, da spregledaš in boš napolnjen s Svetim Duhom.«

¹⁸ In takoj so z njegovih oči padle kakor luskine in je spregledal. Vstal je in bil krščen.

¹⁹ Vzel je jedi ter se pokrepčal. Bival je nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku,

Savel pridiga v Damasku

²⁰ in je takoj v shodnicah oznanjal o Jezusu, da je božji Sin.

²¹ Vsi, ki so ga slišali, so se zavzeli in so govorili: »Ali ni ta tisti, ki je v Jeruzalemu zatiral take, ki so to ime klicali, in je zato semkaj prišel, da bi take odvedel zvezane pred velike duhovnike?«

²² Savel je pa nastopal z vedno večjo močjo in je Jude, ki so prebivali v Damasku, vznemirjal, dokazujoč, da je Jezus res Kristus.

²³ Ko je tako preteklo mnogo dni, so Judje sklenili, da ga bodo umorili.

²⁴ Savel je pa zvedel za njihov naklep. Stražili so tudi pri vratih noč in dan, da bi ga umorili.

²⁵ Njegovi učenci pa so ga vzeli in ga ponoči v košu spustili po zidu na tla.

Savel v Jeruzalemu

²⁶ Ko je prišel v Jeruzalem, se je skušal pridružiti učencem, pa so se ga vsi bali, ker niso verjeli, da je učenec.

²⁷ Barnaba pa ga je prijel in ga pripeljal k apostolom ter jim razložil, kako je na poti videl Gospoda, ki je z njim govoril, in kako je v Damasku srčno govoril v Jezusovem imenu.

²⁸ In bil je z njimi, kadar je v Jeruzalem prihajal in od tam odhajal, in je odkrito govoril v Gospodovem imenu.

²⁹ Govoril je in se tudi prerekal s Helenisti, ti pa so ga hoteli umoriti.

³⁰ Toda bratje so to zvedeli, ga odpeljali v Cezarejo in poslali v Tarz.

Obdobje miru

³¹ Cerkev je tedaj po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir. Krepila se je, živela v Gospodovem strahu in rasla po tolažbi Svetega Duha.

Peter ozdravi mrtvoudnega v Lidi

³² Peter je vse obiskoval in tako je prišel tudi k svetim, ki so prebivali v Lidi.

³³ Tam je našel nekega moža, po imenu Eneja, ki je na postelji ležal že osem let; bil je mrtvouden.

³⁴ Peter mu je rekel: »Eneja, Jezus Kristus te ozdravlja; vstani in si sam postêlji.« In takoj je vstal.

³⁵ In videli so ga vsi, ki so prebivali v Lidi in na saronski zemlji, in so se spreobrnili h Gospodu.

Peter obudi Tabito

³⁶ V Jopi je živela neka učenka, po imenu Tabita, kar pomeni Dorka (Gazela). Bila je polna dobrih del in je delila obilo miloščine.

³⁷ Tiste dni pa je zbolela in umrla. Umili so jo in jo položili v zgornjo izbo.

³⁸ Ker pa je Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je Peter tam, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Ne odlašaj priti k nam!«

³⁹ Peter je vstal in šel z njima. Ko je prišel, so ga peljali v zgornjo izbo in stopile so k njemu vse vdove ter s solzami v očeh kazale plašče in oblačila, ki jih jim je naredila Dorka, ko je bila še med njimi.

⁴⁰ Peter je vse odpravil ven, pokleknil in molil. Nato se je obrnil proti truplu in rekel: »Tabita, vstani!« Ta je odprla oči, in ko je zagledala Petra, je sedla.

⁴¹ Podal ji je roko in jo vzdignil; potem je poklical svete in vdove in jo predstavil živo.

⁴² Razvedelo pa se je po vsej Jopi in mnogo jih je v Gospoda verovalo.

⁴³ In ostal je več dni v Jopi pri nekem strojarju Simonu.