Djánje 4 - Ekumenska izdaja

Peter in Janez pred velikim zborom

¹ Ko sta pa govorila ljudstvu, so stopili k njima duhovniki, poveljnik tempeljske straže in saduceji,

² nejevoljni, ker sta učila ljudstvo in oznanjala v Jezusu vstajenje od mrtvih;

³ in prijeli so ju ter vrgli v ječo do drugega dne, kajti bil je že večer.

⁴ Veliko tistih pa, ki so slišali govor, je vero sprejelo; in število mož je naraslo na približno pet tisoč.

⁵ Drugi dan so se v Jeruzalemu zbrali njihovi poglavarji, starešine in pismouki,

⁶ veliki duhovnik Ana, dalje Kajfa, Janez in Aleksander in vsi, kolikor jih je bilo iz rodu velikih duhovnikov.

⁷ Postavili so ju v sredo in izpraševali: »S kakšno močjo ali v čigavem imenu sta to storila?«

⁸ Tedaj jim je Peter, poln Svetega Duha, govoril: »Poglavarji ljudstva in starešine!

⁹ Če naju zaradi dobrote do bolnega človeka danes zaslišujete, s čim je bil ta ozdravljen,

¹⁰ bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu, da v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obudil od mrtvih. Po njem stoji ta pred vami zdrav.

¹¹ On je kamen, ki ste ga vi, zidarji, zavrgli, ki pa je postal vogelni kamen.

¹² In v nikomer drugem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mi mogli v njem rešiti.«

¹³ Ko so videli Petrovo in Janezovo srčnost in opazili, da sta neuka in preprosta človeka, so se čudili. Spoznali so ju, da sta bila z Jezusom,

¹⁴ videli so pa tudi, da pri njima stoji ozdravljeni človek, in niso mogli nič ugovarjati.

¹⁵ Ukazali so jima, naj gresta iz zbora, in so se med seboj posvetovali,

¹⁶ govoreč: »Kaj naj storimo s tema človekoma? Da se je namreč po njima zgodil očiten čudež, je znano vsem jeruzalemskim prebivalcem in tega ne moremo tajiti.

¹⁷ Da se pa to še bolj ne raznese med ljudstvo, jima zagrozimo, naj nikomur več ne govorita v tem imenu.«

¹⁸ Poklicali so ju torej in jima zabičali, naj v Jezusovem imenu nikakor več ne govorita in ne učita.

¹⁹ Toda Peter in Janez sta jim odgovorila: »Sami presodíte, ali je pred Bogom prav, vas bolj poslušati ko Boga.

²⁰ Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali.«

²¹ Ti so jima spet zagrozili, nato ju pa izpustili, zakaj nič niso mogli najti, kako bi ju kaznovali, in sicer zaradi ljudstva, ker so vsi poveličevali Boga za to, kar se je zgodilo.

²² Oni človek, ki je bil čudežno ozdravljen, je imel namreč več kot štirideset let.

Molitev apostolov ob preganjanju

²³ Ko sta bila izpuščena, sta prišla k svojim in jim povedala vse, kar so jima rekli véliki duhovniki in starešine.

²⁴ Ko so pa ti to slišali, so kakor iz ene duše povzdignili glas k Bogu in govorili: »Gospod, ti, ki si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih,

²⁵ si v Svetem Duhu po ustih našega očeta Davida, svojega služabnika govoril: ‚Zakaj hrumé narodi in si ljudstva izmišljajo prazne reči?

²⁶ Kralji zemlje se vzdigujejo in knezi se skupaj zarotujejo zoper Gospoda in zoper njegovega Maziljenca.‘

²⁷ Resnično, v tem mestu so se zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga mazilil, zbrali Herod in Poncij Pilat s pogani in izraelskim ljudstvom,

²⁸ da so izvršili, kar sta tvoja roka in tvoj sklep že vnaprej določila.

²⁹ In zdaj, Gospod, glej njihove grožnje in daj svojim služabnikom, da bodo z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo.

³⁰ Zato iztegni roko za ozdravljanje in naj se godé znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa.«

³¹ In ko so odmolili, se je potresel kraj, kjer so bili zbrani, in napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so srčno oznanjali božjo besedo.

Prva krščanska skupnost

³² Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha; tudi ni nihče govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovo, ampak jim je bilo vse skupno.

³³ In z veliko močjo so apostoli pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa in obilje milosti je bilo nad vsemi.

³⁴ Nobenega ubogega ni bilo med njimi; kolikor je bilo namreč posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali

³⁵ ter polagali k nogam apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor je kdo česa potreboval.

Barnabova velikodušnost

³⁶ Tako je Jožef, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba – po naše Sin tolažbe – levit doma s Cipra,

³⁷ imel njivo, jo prodal in denar prinesel ter položil k nogam apostolov.