Djánje 26 - Ekumenska izdaja

Pavel govori pred Agripom

¹ Agripa je rekel Pavlu: »Dovoljeno ti je zase govoriti.« Tedaj je Pavel stegnil roko in se zagovarjal:

² »Za srečnega se štejem, kralj Agripa, da se bom danes o vsem tem, česar me Judje dolžé, zagovarjal pred teboj,

³ zlasti ker poznaš vse šege in vsa sporna vprašanja pri Judih. Zato, prosim, potrpežljivo me poslušaj!

⁴ Kakšno je bilo od mladosti moje življenje, ki mi je izpočetka teklo med mojim ljudstvom v Jeruzalemu, vedó vsi Judje,

⁵ ker me od prej poznajo, če le hočejo pričevati, da sem živel kot farizej v najstrožji ločini naše vere.

⁶ Tudi zdaj stojim pred sodbo zaradi upanja v obljubo, ki jo je Bog dal našim očetom

⁷ in ki jo upa doseči naših dvanajst rodov s stanovitno službo noč in dan. Zaradi tega upanja, o kralj, me Judje tožijo.

⁸ Zakaj imate vi za neverjetno, da Bog mrtve obuja?

⁹ Nekoč sem tudi jaz mislil, da moram zoper ime Nazarečana Jezusa z vso močjo nastopati sovražno.

¹⁰ To sem v Jeruzalemu tudi storil. Ko sem dobil oblast od velikih duhovnikov, sem veliko svetih zaprl v ječe; in ko so jih morili, sem soglašal.

¹¹ Po vseh shodnicah sem jih s pogostnimi kaznimi silil k sramotenju in čez mero sem divjal zoper nje ter jih preganjal celo po tujih mestih.

¹² Ko sem s tem namenom, s pooblastilom in naročilom velikih duhovnikov potoval v Damask,

¹³ sem opoldne na poti, o kralj, videl, da je z neba luč, svetlejša od sonca, obsijala mene in moje sopotnike.

¹⁴ Vsi smo padli na tla in zaslišal sem glas, ki mi je govoril v hebrejskem narečju: ‚Savel, Savel, kaj me preganjaš? Težko ti je udarjati proti ostnu.‘

¹⁵ Odgovoril sem: ‚Kdo si, Gospod?‘ In Gospod je rekel: ‚Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.

¹⁶ Toda vstani in stopi na noge! Kajti zato sem se ti prikazal, da bi te izvolil za služabnika in za pričo tega, kar si videl, in tega, v čemer se ti bom še razodel.

¹⁷ Ščitil te bom pred tvojim ljudstvom in pred pogani, h katerim te pošiljam,

¹⁸ da jim odpreš oči, da bi se od teme spreobrnili k luči in od satanove oblasti k Bogu, in da bi po veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež med svetimi.‘

¹⁹ Zato, kralj Agripa, nisem smel biti neposlušen nebeški prikazni,

²⁰ in sem oznanjal najprej tistim, ki so v Damasku in v Jeruzalemu in potem po vsej judovski deželi, nato poganom, naj se kesajo, spreobrnejo k Bogu in izvršujejo prava spokorna dela.

²¹ Zaradi tega so me Judje v templju prijeli in skušali umoriti.

²² Toda z božjo pomočjo do tega dne podpiran stojim kot priča malim in velikim in nič drugega ne govorim kakor to, kar so Mojzes in preroki o prihodnosti napovedovali:

²³ da mora Kristus trpeti, da mora, ko je kot prvi vstal od mrtvih, ljudstvu in poganom oznanjati luč.«

Vtis na poslušalca

²⁴ Ko se je tako zagovarjal, je Fest vzkliknil: »Meša se ti, Pavel; velika učenost ti jemlje razum.«

²⁵ Pavel pa odvrne: »Ne meša se mi, vrli Fest, ampak govorim resnične in pametne besede.

²⁶ Saj kralj to vé in njemu tudi odkrito govorim; kajti ne verjamem, da bi mu bilo kaj od tega neznano. To se namreč ni zgodilo v kakem kotu.

²⁷ Ali verjameš, kralj Agripa, prerokom? Vem, da verjameš.«

²⁸ Agripa nato Pavlu: »Malo manjka, pa bi me pregovoril, da bi postal kristjan.«

²⁹ In Pavel: »Naj manjka malo ali veliko, daj Bog, da bi ne samo ti, ampak tudi vsi ti, ki me danes poslušajo, postali taki, kakršen sem jaz, izvzemši te vezi.«

³⁰ In vstali so kralj, poglavar in Bernika in vsi, ki so sedeli z njimi,

³¹ in so med seboj po odhodu govorili: »Ta človek ne dela nič smrti ali ječe vrednega.«

³² Agripa je rekel Festu: »Tega človeka bi bilo mogoče izpustiti, ko bi se ne bil skliceval na cesarja.«