Djánje 25 - Ekumenska izdaja

Pavlov priziv na cesarja

¹ Ko je Fest nastopil službo, je šel čez tri dni iz Cezareje v Jeruzalem.

² Veliki duhovniki in judovski prvaki so prišli predenj s tožbo zoper Pavla in ga prosili

³ glede tega naklonjenosti, da bi ga dal poklicati v Jeruzalem. Pripravljali so zasedo, da bi ga med potjo umorili.

⁴ Fest jim je pa odgovoril, da je Pavel zaprt v Cezareji in da pojde v kratkem on sam tja.

⁵ »Kateri izmed vas torej morejo,« je rekel, »naj gredo z menoj in naj moža tožijo, če je na njem kaj napačnega.«

⁶ Ko se je pomudil med njimi kvečjemu osem do deset dni, je odšel v Cezarejo, drugi dan sédel na sodni stol in ukazal privesti Pavla.

⁷ Ko je prišel, so ga obstopili Judje, ki so bili prišli iz Jeruzalema. Dolžili so ga mnogih hudih stvari, katerih pa niso mogli dokazati;

⁸ zakaj Pavel se je zagovarjal: »Nič se nisem pregrešil, ne zoper judovsko postavo ne zoper tempelj ne zoper cesarja.«

⁹ Fest pa, ki je hotel Judom ustreči, je Pavlu rekel: »Hočeš iti v Jeruzalem in tam vpričo mene biti o tem sojen?«

¹⁰ Pavel je odvrnil: »Pred cesarskim sodnim stolom stojim, tu moram biti sojen. Judom nisem storil krivice, kakor tudi ti dobro veš.

¹¹ Če sem kriv in sem storil kaj smrti vrednega, se ne branim umreti. Če pa to, česar me ti tožijo, ni nič, me nihče ne more njim izročiti; na cesarja se sklicujem.«

¹² Tedaj se je Fest pomenil s svetovalci in odgovoril: »Na cesarja si se skliceval, pred cesarja pojdeš.«

Pavel pred kraljem Agripom

¹³ Čez nekaj dni sta kralj Agripa in Bernika prišla v Cezarejo, da bi Festa pozdravila.

¹⁴ Ko sta se pa tam mudila več dni, je Fest kralju razložil Pavlovo zadevo. Povedal je: »Feliks je pustil v ječi nekega moža,

¹⁵ zaradi katerega so veliki duhovniki in judovski starešine, ko sem bil v Jeruzalemu, prišli s tožbo in prosili, naj ga obsodim.

¹⁶ Odgovoril sem jim, da Rimljani nimajo navade, da bi kakega človeka izročali, dokler toženec nima pred seboj tožiteljev in ne dobi priložnosti, da se glede obdolžitve zagovarja.

¹⁷ Ko so se torej tukaj sešli, sem brez vsakega odlašanja naslednjega dne sédel na sodni stol in ukazal privesti moža.

¹⁸ Tožitelji, ki so ga obstopili, niso mogli povedati nobene obdolžitve takih hudobij, ki sem jih pričakoval;

¹⁹ pač pa so imeli z njim neke prepire o svojem praznoverju in o nekem Jezusu, ki je umrl, o katerem pa je Pavel trdil, da živi.

²⁰ Ker nisem vedel, kako naj o takem prepiru sodim, sem vprašal, ali bi ne hotel iti v Jeruzalem in v teh rečeh biti tam sojen.

²¹ Pavel se je pa skliceval na to, da se mora ohraniti za cesarjevo razsodbo, in zato sem ga ukazal stražiti, dokler ga ne pošljem pred cesarja.«

²² Tedaj je Agripa rekel Festu: »Tega moža bi tudi jaz rad slišal.« »Jutri ga boš slišal,« mu je odvrnil.

²³ Drugi dan torej, ko sta Agripa in Bernika prišla z velikim sijajem in sta v zasliševalno dvorano stopila s poveljniki in najuglednejšimi možmi v mestu, so na Festovo povelje privedli Pavla.

²⁴ Fest je rekel: »Kralj Agripa in vsi možje, ki ste z nami tu navzoči! Tukaj vidite moža, zaradi katerega me je vsa judovska množica nadlegovala v Jeruzalemu in tukaj, in je vpila, da ne sme več živeti.

²⁵ Jaz sem spoznal, da ni storil nič smrti vrednega, a ker se je sam skliceval na cesarja, sem ga sklenil predenj poslati.

²⁶ Ne morem pa o njem gospodu pisati nič gotovega. Zato sem ga dal privesti pred vas, zlasti pred tebe, kralj Agripa, da bi po zaslišanju imel kaj pisati.

²⁷ Kajti nespametno se mi zdi, da bi pošiljal ujetnika brez naznanila, kaj mu očitajo.«