Djánje 24 - Ekumenska izdaja

Tožba pred poglavarjem Feliksom

¹ Čez pet dni je prišel veliki duhovnik Ananija z nekaterimi starešinami in z nekim govornikom Tertulom, in stopili so pred poglavarja s tožbo zoper Pavla.

² Ko je bil ta poklican, je Tertul tožbo takole pričel: »Da smo po tebi, odlični Feliks, deležni velikega miru in da se temu ljudstvu razmere izboljšujejo po tvoji previdnosti,

³ to priznavamo vedno in povsod z vso hvaležnostjo.

⁴ Da te pa dalje ne bom zadrževal, te prosim, poslušaj nas na kratko v svoji dobrohotnosti.

⁵ Našli smo namreč, da je ta človek kuga in da zoper vse Jude po vsem svetu povzroča upore in da je voditelj ločine Nazarejcev.

⁶ Poskusil je celo tempelj oskruniti; zato smo ga prijeli [in ga hoteli soditi po našem zakonu,

⁷ pa je prišel poveljnik Lizija, ga z veliko silo iztrgal iz naših rok

⁸ in ukazal, naj gredo njegovi tožitelji predte]. Ko boš preiskoval, boš od njega sam mogel zvedeti o vsem tem, česar ga tožimo.«

⁹ Tožbi so se pridružili tudi Judje, zatrjujoč, da je res tako.

Pavlov zagovor pred rimskim poglavarjem

¹⁰ Ko mu je poglavar pomignil, naj govori, je Pavel odgovoril: »Ker vem, da si temu narodu že mnogo let sodnik, se v svoji zadevi zagovarjam poln zaupanja.

¹¹ Moreš se namreč prepričati, da ni več ko dvanajst dni, odkar sem prišel v Jeruzalem molit,

¹² in niso me našli, da bi se bil v templju s kom razgovarjal ali da bi povzročal zbiranje ljudstva, ne v shodnicah ne po mestu.

¹³ In ne morejo ti tega dokazati, česar me zdaj tožijo.

¹⁴ To ti pa priznam, da po nauku, ki ga ti imenujejo ločino, tako služim Bogu naših očetov, da verujem v vse, kar je pisano v postavi in v prerokih,

¹⁵ in da upam v Boga, da bodo vstali pravični in krivični, kakor pričakujejo tudi oni sami.

¹⁶ Zaradi tega si tudi sam prizadevam, da bi pred Bogom in ljudmi imel vedno čisto vest.

¹⁷ Po več letih pa sem prišel, da bi svojemu narodu prinesel miloščino in dal opraviti daritve.

¹⁸ Pri izvrševanju zaobljube, v templju, vendar ne med množico in ne med hrupom so me našli

¹⁹ nekateri Judje iz Azije. Ti bi morali priti k tebi in me tožiti, če bi imeli kaj zoper mene.

²⁰ Ali pa naj ti sami povedó, kakšno krivico so našli, ko sem stal pred velikim zborom,

²¹ razen če gre za besede, ki sem jih med njimi stoječ zaklical: ‚Zaradi vstajenja od mrtvih me danes sodite!‘«

Pavel ostane v Cezareji

²² Feliks je njih tožbo odložil, ker je precej natančno poznal ta nauk, in je rekel: »Vašo zadevo bom preiskal, kadar pride poveljnik Lizija.«

²³ Naročil je stotniku, naj ga straži, a naj z njim ravna milo in naj nikomur izmed njegovih ne brani, da bi mu stregli.

²⁴ Čez nekaj dni je prišel Feliks s svojo ženo Druzilo, ki je bila Judinja, in je poslal po Pavla ter ga poslušal o veri v Jezusa Kristusa.

²⁵ Ko je pa ta govoril o pravičnosti in zdržnosti in prihodnji sodbi, se je Feliks zbal in je odgovoril: »Za zdaj pojdi, kadar pa dobim ugoden čas, te bom poklical.«

²⁶ Obenem je tudi pričakoval, da mu bo Pavel dal denarja; zaradi tega ga je tudi večkrat k sebi klical in se z njim pogovarjal.

²⁷ Po dveh letih pa je Feliks dobil naslednika Porcija Festa. Ker je Feliks hotel Judom ustreči, je Pavla pustil v ječi.