Djánje 2 - Ekumenska izdaja

Binkošti

¹ Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.

² Tedaj je nastal nenadoma z neba šum, podoben bližajočemu se silnemu viharju, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli.

³ Prikazali so se jim jeziki kakor plameni, ki so se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden.

⁴ In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh, da so govorili.

⁵ Bili so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje.

⁶ Ko je ta glas nastal, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku.

⁷ Vsi so strmeli in se čudili ter govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govoré, Galilejci?

⁸ Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili:

⁹ Parti, Medi in Elamci in kateri smo iz Mezopotamije in Judeje in Kapadocije, Ponta in Azije,

¹⁰ iz Frigije in Pamfilije, Egipta in libijskih krajev pri Cireni in mi iz Rima,

¹¹ Judje in spreobrnjenci, Krečani in Arabci? Slišimo jih v naših jezikih oznanjati velika božja dela.«

¹² Vsi so strmeli, in ne da bi vedeli, kaj naj si mislijo, so drug drugega vpraševali: »Kaj naj bo to?«

¹³ Nekateri pa so se posmehovali in rekli: »Novega vina so se napili.«

Petrov govor

¹⁴ Vstal je tedaj Peter z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jih nagovoril: »Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vam bodi znano in poslušajte moje besede!

¹⁵ Ti tu niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,

¹⁶ ampak dogaja se, kar je bilo napovedano po preroku Joelu:

¹⁷ ‚In v poslednjih dneh, govori Bog, bom izlil od svojega Duha na vse človeštvo: in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali; vaši mladeniči bodo videli prikazni in vaši starčki bodo gledali v sanjah.

¹⁸ Celo na svoje hlapce in na dekle bom v tistih dneh izlil svojega Duha in bodo prerokovali.

¹⁹ Delal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji: kri in ogenj in oblake dima.

²⁰ Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden pride veliki in slavni Gospodov dan.

²¹ In zgodilo se bo: Vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.‘

²² Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil sredi med vami, kakor sami veste:

²³ njega, po določenem sklepu in previdnosti božji izdanega, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili;

²⁴ toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj nemogoče je bilo, da bi ga imela v oblasti.

²⁵ David namreč o njem pravi: ‚Vedno vidim pred seboj Gospoda, ker je ob moji desnici, da ne omagam.

²⁶ Zato se moje srce veseli in moj jezik raduje in v upanju bo počivalo moje telo.

²⁷ Saj moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih in svojemu Svetemu ne boš dal trohneti.

²⁸ Dal si mi spoznati pot življenja, napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.‘

²⁹ Bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: Umrl je in bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne.

³⁰ Ker pa je bil prerok in je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da posadi potomca njegovega rodu na njegov prestol,

³¹ je s pogledom v prihodnost povedal o Kristusovem vstajenju, da ne bo puščen v kraljestvu mrtvih in da tudi njegovo telo ne bo trohnelo.

³² Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.

³³ Z božjo desnico torej povišan, in ko je prejel od Očeta obljubljenega Svetega Duha, ga je razlil, kakor vidite in slišite.

³⁴ David namreč ni šel v nebesa, vendar sam govori: ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sédi na mojo desnico,

³⁵ dokler ne položim tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog.‘

³⁶ Za gotovo védi torej, vsa Izraelova hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, postavil za Gospoda in Maziljenca.«

Prva spreobrnjenja

³⁷ Ko so to slišali, jih je v srce zabolelo in so rekli Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«

³⁸ Peter jim je rekel: »Spreobrnite se in sleherni izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in boste prejeli dar Svetega Duha.

³⁹ Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim, kolikor jih pokliče Gospod, naš Bog.«

⁴⁰ Še z mnogimi drugimi besedami je pričeval in jih opominjal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu!«

⁴¹ Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš.

Prva krščanska skupnost

⁴² Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah.

⁴³ Porajal pa se je strah v duši slehernega; kajti v Jeruzalemu se je po apostolih godilo tudi mnogo čudežev in znamenj.

⁴⁴ Vsi pa, kateri so vero sprejeli, so bili skupaj in so imeli vse skupno;

⁴⁵ posestva in premoženje so prodajali in jih razdeljevali med vse, kolikor je kdo potreboval.

⁴⁶ Vsak dan so enodušno prihajali v tempelj, po hišah lomili kruh in uživali jed z veselim in preprostim srcem.

⁴⁷ Hvalili so Boga in bili pri vsem ljudstvu priljubljeni. Gospod jim je pa vsak dan pridruževal takih, ki naj bi se rešili.