Djánje 19 - Ekumenska izdaja

Janezovi učenci v Efezu

¹ Medtem ko je bil Apolo v Korintu, je pa Pavel prehodil zgornje pokrajine in prišel v Efez. Tam je našel nekaj učencev

² in jim je rekel: »Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?« Odgovorili so mu: »Saj še slišali nismo, da Sveti Duh je.«

³ Vprašal je: »Kakšen krst ste torej prejeli?« Odgovorili so: »Janezov krst.«

⁴ Pavel je pa rekel: »Janez je delil krst pokore in govoril ljudstvu, naj verujejo v tistega, ki bo prišel za njim, to je v Jezusa.«

⁵ Ko so to slišali, so se dali krstiti v imenu Gospoda Jezusa.

⁶ Ko pa je Pavel položil nanje roke, je prišel nanje Sveti Duh in so govorili jezike ter prerokovali.

⁷ Bilo je pa vseh mož kakih dvanajst.

Ustanovitev krščanske občine v Efezu

⁸ Hodil je v shodnico in kake tri mesece srčno govoril, učil in prepričeval o božjem kraljestvu.

⁹ Ker so pa nekateri ostali zakrknjeni in neverni in so nauk pred množico sramotili, se je odvrnil od njih, ločil od njih učence in vsak dan govoril v šoli nekega Tirana.

¹⁰ To se je godilo dve leti, tako da so mogli Gospodovo besedo slišati vsi, ki so prebivali v Aziji, Judje in Grki.

Judovski zarotniki

¹¹ Bog je delal po Pavlovih rokah nenavadne čudeže.

¹² Celo pôtne prte in rutice, ki jih je nosil, so polagali na bolnike in so jih bolezni puščale in so hudi duhovi odhajali.

¹³ Poskusili so pa tudi nekateri izmed Judov, ki so okoli hodili in zarotovali, nad tiste, ki so imeli hudega duha, klicati ime Gospoda Jezusa. Govorili so: »Rotim vas pri Jezusu, ki ga Pavel oznanja.«

¹⁴ Bilo je sedem sinov judovskega velikega duhovnika Skeva, ki so to delali.

¹⁵ Toda hudi duh jim je odgovoril: »Jezusa poznam in za Pavla vem; kdo pa ste vi?«

¹⁶ In človek, v katerem je bil hudi duh, je skočil vanje, obvladal vse in jih s tako silo zdelal, da so nagi in ranjeni zbežali iz tiste hiše.

¹⁷ To se je razvedelo med vsemi Judi in Grki, ki so prebivali v Efezu; vse te je prevzel strah in ime Gospoda Jezusa se je poveličevalo.

Rast Gospodove besede

¹⁸ In mnogo vernikov je prihajalo, da so se spovedovali in odkrivali svoja dejanja.

¹⁹ Tudi mnogi izmed tistih, ki so uganjali vraže, so prinašali knjige in jih vpričo vseh sežigali. Preračunali so njih ceno in našli, da so veljale petdeset tisoč srebrnikov.

²⁰ Tako je Gospodova beseda krepko rasla in dobivala moč.

V. Jetnik Jezusa Kristusa Pavlovi načrti

²¹ Ko se je to izvršilo, se je Pavel pod vplivom Duha odločil prehoditi Makedonijo in Ahajo ter iti v Jeruzalem. Rekel je: »Potem ko bom tam, moram obiskati tudi Rim.«

²² Poslal je v Makedonijo svoja dva pomočnika, Timoteja in Erasta, sam pa se je nekaj časa pomudil v Aziji.

V Efezu. Hrupni shod srebrarjev

²³ Nastala je pa v tistem času nemajhna razburjenost zaradi nauka.

²⁴ Neki srebrar namreč, po imenu Demetrij, ki je delal Dianine srebrne tempeljčke, je dajal obrtnikom nemalo zaslužka.

²⁵ Zbral je te in druge delavce te stroke in rekel: »Možje! Kakor veste, imamo od tega dela svojo blaginjo;

²⁶ vidite in slišite pa, da je ne samo v Efezu, temveč skoro po vsej Aziji ta Pavel pregovoril in odvrnil veliko ljudstva, govoreč, da to, kar je narejeno z rokami, niso bogovi.

²⁷ Ni pa samo nevarnost, da nam ta stroka pride v nič, ampak da se tudi tempelj velike boginje Diane ne bo več cenil in da bo propadla celó veličina nje same, ki jo vendar časti vsa Azija in ves svet.«

²⁸ Ko so to slišali, so se razsrdili in so vpili: »Velika je Diana Efeška!«

²⁹ In razširila se je zmešnjava po vsem mestu; zagnali so se skupaj v gledališče in so s seboj potegnili Makedonca Gaja in Aristarha, ki sta bila Pavlova sopotnika.

³⁰ Pavel je hotel iti med ljudstvo, pa ga učenci niso pustili.

³¹ Tudi nekateri izmed azijskih načelnikov, ki so mu bili prijatelji, so poslali k njemu s prošnjo, naj ne hodi v gledališče.

³² Eni so kričali to, drugi drugo; kajti zbor je bil zmeden in večina ni vedela, zakaj so se sešli.

³³ Iz množice so potegnili Aleksandra, ki so ga bili Judje naprej potisnili. Aleksander je zamahnil z roko in hotel ljudstvu podati pojasnilo.

³⁴ Ko so pa spoznali, da je Jud, je zadonel iz vseh ust en klic in so skoro dve uri vpili: »Velika je Diana Efeška!«

³⁵ Pomiril pa je množico mestni tajnik, ki je rekel: »Efežani, kdo ne ve, da mesto Efez ščiti tempelj velike Diane in njeno z neba padlo podobo?

³⁶ Ker je torej to neoporečno, je treba, da ste mirni in ne storite nič nepremišljenega.

³⁷ Pripeljali ste namreč ta dva moža, ki nista ne templja oropala ne sramotila naše boginje.

³⁸ Če imajo Demetrij in z njim drugi obrtniki zoper koga kako pritožbo – saj so sodišča in cesarski namestniki – naj se med seboj tožijo.

³⁹ Če pa iščete še kaj več, se bo odločilo v zakonitem zboru.

⁴⁰ Smo namreč tudi v nevarnosti, da bi nas tožili zaradi današnjega nemira, ker ni nobenega razloga, s katerim bi mogli opravičiti ta hrupni shod.« Po teh besedah je zbor razpustil.