Djánje 18 - Ekumenska izdaja

Ustanovitev krščanske občine v Korintu

¹ Potem je Pavel odpotoval iz Aten in prišel v Korint.

² Našel je nekega Juda, po imenu Akvila, ki je bil rojen v Pontu, pa je malo prej prišel iz Italije, in njegovo ženo Priscilo. Klavdij je bil namreč ukazal, naj se vsi Judje iz Rima odstranijo. Prišel je k njima,

³ in ker je znal isto rokodelstvo, je ostal pri njima in je delal. Njuno rokodelstvo je bilo namreč izdelovanje šotorov.

⁴ Razgovarjal se je vsako soboto v shodnici in prepričeval Jude in Grke.

⁵ Ko sta pa iz Makedonije prišla Sila in Timotej, je Pavel samo pridigal in je Judom dokazoval, da je Jezus Mesija.

⁶ Ker so se pa ti upirali in žaljivo govorili, je svoja oblačila otresel in jim rekel: »Vaša kri na vašo glavo! Jaz sem nedolžen; odslej bom hodil k poganom.«

⁷ In šel je proč od tam in stopil v hišo nekega častilca božjega, Ticija Justa po imenu, čigar hiša se je držala shodnice.

⁸ Sprejel je pa vero v Gospoda Krisp, načelnik shodnice, z vso svojo hišo; tudi mnogo Korinčanov je poslušalo in verovalo ter se dalo krstiti.

⁹ Gospod je pa Pavlu ponoči v prikazni rekel: »Ne boj se, ampak govôri in ne umolkni;

¹⁰ kajti jaz sem s teboj in nihče se te ne bo pritaknil, da bi ti storil kaj hudega; zakaj mnogo ljudstva imam v tem mestu.«

¹¹ Tako je ostal eno leto in šest mesecev in je učil med njimi božjo besedo.

Judje tožijo Pavla pred sodiščem

¹² Ko je bil pa Galion prokonzul v Ahaji, so se Judje enodušno vzdignili zoper Pavla, ga privedli pred sodišče

¹³ in rekli: »Ta nagovarja ljudi, da bi častili Boga v nasprotju s postavo.«

¹⁴ Ko je Pavel hotel spregovoriti, je Galion Judom rekel: »Ko bi šlo za kakšno krivico ali zločin, bi vas, o Judje, poslušal, kakor je prav;

¹⁵ ker so pa to prepiri o nauku in imenih in vaši postavi, sami glejte; v teh rečeh jaz nočem biti sodnik.«

¹⁶ In odpravil jih je izpred sodišča.

¹⁷ Tedaj so vsi zgrabili Sostena, načelnika shodnice, in ga pred sodiščem tepli; a za vse to se Galion ni menil.

Vrnitev v Antiohijo in odhod na tretje potovanje

¹⁸ Pavel je ostal tam še mnogo dni. Ko se je poslovil od bratov, je odplul proti Siriji in z njim tudi Priscila in Akvila. V Kenhreji si je dal glavo ostriči; imel je namreč zaobljubo.

¹⁹ Prišel je v Efez: onadva je tam pustil, sam pa je stopil v shodnico in se razgovarjal z Judi.

²⁰ Prosili so ga, da bi dalj časa ostal, pa ni privolil,

²¹ temveč se je poslovil in se iz Efeza odpeljal z besedami: »Še se bom k vam vrnil, če Bog da.«

²² Pripeljal se je v Cezarejo, potem je šel v Jeruzalem ter pozdravil cerkev, nato je odšel v Antiohijo.

²³ Ko se je tam nekaj časa mudil, je odšel, zapored obhodil galaško deželo in Frigijo in potrjeval vse učence.

Apolo

²⁴ Prišel je pa v Efez neki Jud, po imenu Apolo, rojen v Aleksandriji, zgovoren mož in izveden v pismih.

²⁵ Bil je poučen v Gospodovem nauku, goreč v duhu, in je o Jezusu govoril ter učil natančno, dasi je poznal samo Janezov krst.

²⁶ Začel je v shodnici z vso srčnostjo govoriti. Ko sta ga slišala Akvila in Priscila, sta ga povabila k sebi in mu božji nauk še natančneje razložila.

²⁷ In ko je hotel iti v Ahajo, so ga bratje osrčevali in so pisali učencem, naj ga sprejmejo. Ko je prišel tja, je tistim, ki so po milosti verovali, mnogo pomagal;

²⁸ kajti krepko je javno zavračal Jude, dokazujoč s pismi, da je Jezus Mesija.