Djánje 16 - Ekumenska izdaja

¹ Prišel je tudi v Derbe in v Listro. In glej, tam je bil neki učenec, po imenu Timotej, sin verne judovske žene in poganskega očeta,

² pri bratih v Listri in Ikoniju na dobrem glasu.

³ Tega je Pavel hotel imeti, da bi šel z njim. Vzel ga je torej in ga zaradi Judov, ki so bili v teh krajih, dal obrezati; zakaj vsi so vedeli, da je bil njegov oče pogan.

⁴ Ko so potovali skozi mesta, so jim v spolnjevanje izročali naredbe, ki so jih sklenili apostoli in starešine v Jeruzalemu.

⁵ Cerkve so se torej v veri utrjevale in vsak dan po številu rasle.

V Mali Aziji

⁶ Prehodili so Frigijo in galaško deželo, ker jim je Sveti Duh zabranil oznanjati nauk v Aziji.

⁷ Ko so prišli do Mizije, so skušali priti v Bitinijo, pa jim Jezusov Duh ni pustil.

⁸ Šli so torej skozi Mizijo in so prišli v Troado.

⁹ In ponoči je Pavel videl prikazen: neki Makedonec je stal pred njim in ga prosil: »Pridi v Makedonijo in nam pomagaj!«

¹⁰ Ko pa je videl prikazen, smo takoj iskali priložnosti, kako bi odšli v Makedonijo, prepričani, da nas je Bog poklical, da jim oznanimo evangelij.

Prihod v Filipe

¹¹ Odpluli smo torej iz Troade in smo se peljali naravnost na Samotrako, prihodnjega dne pa v Neapolis;

¹² in od ondod v Filipe, ki so prvo mesto makedonske pokrajine, kolonija. V tem mestu smo se mudili nekaj dni.

¹³ Sobotni dan smo šli zunaj mestnih vrat k reki, kjer smo mislili, da je molilnica; sédli smo in govorili ženam, ki so se bile tam zbrale.

¹⁴ Poslušala je tudi neka bogaboječa žena iz mesta Tiatire, po imenu Lidija, ki je kupčevala s škrlatom; njej je Gospod odprl srce, da je pazila na Pavlove besede.

¹⁵ Ko je bila s svojo hišo krščena, nas je povabila z besedami: »Ako ste me spoznali za verno Gospodu, pridite v mojo hišo in tu ostanite.« In nas je primorala.

Pavla in Sila primejo

¹⁶ Ko smo nekoč šli v molilnico, nas je pa srečala neka deklica, ki je imela vedežnega duha in je svojim gospodarjem z vedeževanjem donašala veliko dobička.

¹⁷ Ta je šla za Pavlom in za nami ter vpila: »Ti ljudje so služabniki Boga Najvišjega in vam oznanjajo pot zveličanja!«

¹⁸ To je delala mnogo dni. Pavlu je postalo mučno, obrnil se je in duhu rekel: »Zapovem ti v imenu Jezusa Kristusa, da greš iz nje!« In tisti hip je odšel.

¹⁹ Ko so pa videli njeni gospodarji, da je upanje na njihov dobiček zginilo, so prijeli Pavla in Sila ter ju vlekli na trg pred gosposko.

²⁰ Ko so ju privedli pred poglavarje, so rekli: »Ti ljudje, ki so Judje, vznemirjajo naše mesto

²¹ in oznanjajo običaje, katerih mi ne smemo sprejeti in ne spolnjevati, ker smo Rimljani.«

²² In množica se je vzdignila proti njima, poglavarji pa so jima strgali obleko in ukazali, naj ju šibajo.

²³ Ko so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo in ječarju naročili, naj ju varno straži.

²⁴ Na tako naročilo ju je ta vrgel v najbolj notranjo ječo in jima noge dal v klado.

Čudežna rešitev

²⁵ Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in Boga slavila in ujetniki so ju poslušali.

²⁶ Kar nastane velik potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala. Na mah so se vsa vrata odprla in vsem so vezi odpadle.

²⁷ Ko se je ječar zbudil in je opazil, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel usmrtiti, ker je mislil, da so ujetniki pobegnili.

²⁸ Toda Pavel je z močnim glasom zaklical: »Nič žalega si ne stôri, saj smo vsi tukaj!«

²⁹ Zahteval je luč, planil noter in trepetaje padel pred Pavla in Sila;

³⁰ nato ju je peljal ven in rekel: »Gospoda, kaj mi je storiti, da se rešim?«

³¹ Ona pa sta rekla: »V Gospoda Jezusa veruj in rešil se boš ti in tvoja hiša.«

³² In govorila sta Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši.

³³ In vzel ju je s seboj še tisto uro ponoči ter jima izpral rane; in dal se je takoj krstiti on sam in vsi njegovi domači.

³⁴ Peljal ju je v hišo, jima z jedjo postregel in se z vso hišo veselil, da je prejel vero v Boga.

³⁵ Ko se je zdanilo, so poslali poglavarji sodne sluge z naročilom: »Onadva moža izpusti!«

³⁶ Ječar je te besede sporočil Pavlu: »Poglavarji so sporočili, naj vaju izpustim; zdaj torej pójdita in potujta v miru!«

³⁷ Toda Pavel jim je rekel: »Naju, ki sva Rimljana, so brez sodbe javno šibali in vrgli v ječo in zdaj naju skrivaj izganjajo? Ne tako; sami naj pridejo in naj naju odpeljejo!«

³⁸ Sluge so te besede sporočili poglavarjem. Ti so se zbali, ko so slišali, da sta Rimljana;

³⁹ prišli so in jima prigovarjali; in ko so ju peljali ven, so ju prosili, naj odideta iz mesta.

⁴⁰ Ko sta prišla iz ječe, sta šla k Lidiji; obiskala in spodbudila sta brate in nato odšla.