Djánje 14 - Ekumenska izdaja

Oznanjevanje evangelija v Ikoniju

¹ V Ikoniju sta šla skupaj v judovsko shodnico in sta tako govorila, da je vero sprejela velika množica Judov in Grkov.

² Tisti Judje pa, ki so ostali neverni, so zoper brate naščuvali in nahujskali pogane.

³ Vendar sta se precej časa pomudila in sta govorila prostodušno in z zaupanjem v Gospoda, ki je besedo svoje milosti spričeval z znamenji in čudeži, ki jih je po njih delal.

⁴ Množica v mestu pa se je razdvojila: eni so bili z Judi, drugi z apostoloma.

⁵ Ko so se pa pogani in Judje s svojimi poglavarji vred vzdignili, da bi ju sramotili in kamnali,

⁶ in sta to zvedela, sta pobegnila v likaonski mesti Listro in Derbe ter v okolico

⁷ in sta tam oznanjala evangelij.

Ozdravljenje hromega

⁸ V Listri je bil neki mož, ki je bil v nogah brez moči, od rojstva hrom in ni nikdar hodil.

⁹ Poslušal je Pavlov govor. Ko ga je ta pogledal in videl, da ima vero v ozdravljenje,

¹⁰ je zaklical z močnim glasom: »Pokonci, na noge se postavi!« In poskočil je ter hodil.

¹¹ Ko so množice videle, kaj je Pavel storil, so povzdignile glas in po likaonsko govorile: »Bogova v človeški podobi sta prišla k nam!«

¹² Barnaba so imenovali Zevsa, Pavla pa Hermesa, ker je ta govoril prvo besedo.

¹³ In duhovnik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati volov in prinesti vencev, in je hotel z množicami vred darovati.

¹⁴ Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, skočila med množico in klicala:

¹⁵ »Možje, kaj to počenjate? Tudi midva sva umrljiva človeka, vam enaka. Oznanjujeva vam pa evangelij, da bi se od teh praznih reči spreobrnili k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih.

¹⁶ On je sicer v prejšnjih vekih dovolil, da so vsa ljudstva hodila svoja pota;

¹⁷ vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ko je skazoval dobrote, dajal z neba dež in rodovitne čase, vam dajal hrano in vam z veseljem napolnjeval srca.«

¹⁸ S temi besedami sta množicam komaj ubranila, da jima niso darovale.

Konec misijonske poti

¹⁹ Prišli pa so iz Antiohije in Ikonija Judje, pridobili zase množice in so Pavla kamnali ter iz mesta vlekli, misleč, da je mrtev.

²⁰ Ko pa so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto; naslednjega dne je z Barnabom odšel v Derbe.

²¹ Ko sta tudi temu mestu evangelij oznanila in mnogo učencev pridobila, sta se vrnila v Listro, v Ikonij in v Antiohijo;

²² učence sta potrjevala in jih opominjala, naj vztrajajo v veri. Rekla sta, da moramo po mnogih stiskah priti v božje kraljestvo.

²³ In ko sta jim v vsaki cerkvi po molitvi in postu postavila starešine, sta jih priporočila Bogu, v katerega so vérovali.

²⁴ Nato sta prehodila Pizidijo in prišla v Pamfilijo;

²⁵ in ko sta v Pergah oznanila Gospodovo besedo, sta stopila v Atalijo.

²⁶ Od tam sta odplula v Antiohijo, kjer sta se bila izročila božji milosti za delo, ki sta ga dovršila.

²⁷ Ko sta prišla tja in zbrala cerkev, sta poročala, koliko je Bog po njima storil in da je poganom odprl vrata vere.

²⁸ Precej dolgo sta ostala med učenci.