Djánje 11 - Ekumenska izdaja

Peter opravičuje sprejem poganov v Cerkev

¹ Slišali so pa apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, da so tudi pogani sprejeli božjo besedo.

² In ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, z njim prepirali.

³ Govorili so: »K neobrezanim si šel in si z njimi jedel!«

⁴ Peter jim je pa začel po vrsti razlagati:

⁵ »Molil sem v mestu Jopi in v zamaknjenju videl prikazen – kako je prihajala nekakšna posoda kakor velik prt, ki se je na štirih voglih spuščal z neba in prišel do mene.

⁶ Pogledal sem vanjo in jo opazoval; in videl sem četveronoge živali z zemlje, zveri in laznino in ptice neba.

⁷ Slišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ‚Vstani, Peter, zakolji in jej!‘

⁸ Pa sem rekel: ‚Nikar, Gospod, zakaj kar je omadeževano in nečisto, mi ni še nikoli prišlo v usta.‘

⁹ Glas z neba pa se je oglasil v drugo: ‚Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!‘

¹⁰ To se je zgodilo trikrat in vse je bilo zopet vzeto v nebo.

¹¹ In glejte, prav tedaj so se pred hišo, kjer sem bil, ustavili trije možje iz Cezareje, poslani k meni.

¹² In Duh mi je rekel, naj brez pomišljanja grem z njimi. Z menoj je šlo tudi teh šest bratov in prišli smo v moževo hišo.

¹³ Povedal nam je, kako je v svoji hiši videl angela, ki je vstopil in mu rekel: ‚Pošlji v Jopo in pokliči Simona, s priimkom Peter,

¹⁴ ki ti bo govoril besede, po katerih se boš rešil ti in vsa tvoja hiša.‘

¹⁵ Ko sem pa začel govoriti, je Sveti Duh prišel nanje, kakor na nas v začetku.

¹⁶ In spomnil sem se Gospodove besede, kako je govoril: ‚Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.‘

¹⁷ Če je torej Bog dal isti dar njim kakor nam, ki smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa, kdo sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu braniti?«

¹⁸ Ko so to slišali, so se pomirili in so poveličevali Boga, govoreč: »Tudi poganom je torej Bog dal spreobrnjenje, da bodo živeli.«

Prva krščanska občina med pogani v Antiohiji

¹⁹ Tisti, ki so se razkropili zaradi preganjanja, ki je bilo nastalo ob Štefanovem času, so prišli do Fenicije in Cipra in Antiohije; vendar nauka niso oznanjali nikomur drugemu, kakor le Judom.

²⁰ Bilo pa je med njimi nekaj mož s Cipra in iz Cirene, ki so po prihodu v Antiohijo oznanjali evangelij o Gospodu Jezusu tudi Grkom.

²¹ Gospodova roka je bila z njimi in veliko število jih je vérovalo ter se spreobrnilo h Gospodu.

²² Prišel je pa glas o tem do ušes jeruzalemske cerkve in so poslali Barnaba v Antiohijo.

²³ Ko je ta prišel in videl božjo milost, se je razveselil in je opominjal vse, naj z odločnim srcem vztrajajo v Gospodu;

²⁴ kajti bil je odličen mož in poln Svetega Duha in vere. Tako se je pridružila velika množica Gospodu.

²⁵ Nato je odšel v Tarz po Savla,

²⁶ in ko ga je našel, ga je vzel s seboj v Antiohijo. Celo leto sta bila skupaj v tej občini in sta učila veliko množico, in najprej so v Antiohiji učence imenovali kristjane.

Barnaba in Savel odposlanca v Jeruzalemu

²⁷ Tiste dni pa so iz Jeruzalema prišli nekateri preroki v Antiohijo.

²⁸ Eden izmed njih, po imenu Agab, je vstal in je po navdihnjenju naznanil, da bo velika lakota po vsem svetu, kar se je zgodilo ob Klavdijevem času.

²⁹ Učenci so sklenili, da bo vsak poslal, kolikor premore, v podporo bratom, ki so v Judeji.

³⁰ To so tudi storili in po Barnabu in Savlu poslali starešinam.