Djánje 10 - Ekumenska izdaja

Peter gre k rimskemu stotniku Korneliju

¹ V Cezareji je živel neki mož, po imenu Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala italska.

² Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo hišo; delil je ljudem obilno miloščino in vedno k Bogu molil.

³ Ta je podnevi okoli devete ure v prikazni razločno videl božjega angela, ki je k njemu stopil in mu rekel: »Kornelij!«

⁴ Uprl je vanj pogled in je preplašen rekel: »Kaj je, Gospod?« Odgovoril mu je: »Tvojih molitev in tvoje miloščine se je Bog spomnil.

⁵ In zdaj pošlji v Jopo nekaj mož in pokliči nekega Simona, s priimkom Peter;

⁶ kot gost prebiva pri nekem strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.«

⁷ Ko je angel, ki je govoril z njim, odšel, je poklical dva izmed svojih domačih in pobožnega vojaka izmed takih, ki so bili stalno pri njem.

⁸ Razložil jim je vse in jih poslal v Jopo.

⁹ Sledečega dne, ko so bili ti na poti in so se bližali mestu, je šel Peter okrog šeste ure na streho molit.

¹⁰ Postal je lačen in je želel jesti. Ko so pripravljali, se je zamaknil:

¹¹ videl je, da je bilo nebo odprto in da je prihajala neka posoda, kakor velik prt, ki se je na štirih voglih spuščala na zemljo;

¹² v njej pa so bile vsakovrstne četveronoge živali in laznina z zemlje in ptice neba.

¹³ In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!«

¹⁴ Peter je odgovoril: »Nikakor, Gospod; zakaj nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.«

¹⁵ Pride pa spet v drugo glas do njega: »Kar je Bog očistil, ti ne imej za omadeževano!«

¹⁶ To se je zgodilo trikrat in brž je bila posoda spet vzeta v nebo.

¹⁷ Ko je Peter sam pri sebi premišljal, kaj bi prikazen, ki jo je videl, pomenila, glej, tedaj so možje, ki jih je poslal Kornelij, stali pred vrati in vpraševali po Simonovi hiši.

¹⁸ Zaklicali so in vprašali, ali tam kot gost prebiva Simon, s priimkom Peter.

¹⁹ Ko je pa Peter o prikazni razmišljal, mu je rekel Duh: »Glej, trije možje te iščejo.

²⁰ Vstani torej, stopi dol in brez pomišljanja pojdi z njimi, zakaj jaz sem jih poslal.«

²¹ Peter je torej stopil do mož in rekel: »Glejte, jaz sem tisti, ki ga iščete. Kaj je vzrok, da ste prišli?«

²² Ti so odgovorili: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, ki je pri vsem judovskem ljudstvu na dobrem glasu, je dobil po svetem angelu naročilo, naj te pokliče na svoj dom in posluša tvoje besede.«

²³ Povabil jih je torej noter in jih pogostil. Drugega dne se je napotil in šel z njimi in pridružilo se mu je nekaj bratov iz Jope.

²⁴ Naslednjega dne je prišel v Cezarejo. Kornelij je bil sklical svoje sorodnike in bližnje prijatelje in je Petra pričakoval.

²⁵ Ko je Peter vstopil, mu je Kornelij prišel naproti, padel pred noge in ga počastil.

²⁶ Peter ga je pa vzdignil in mu rekel: »Vstani, tudi jaz sem človek.«

²⁷ In v pogovoru z njim je vstopil; našel jih je mnogo zbranih

²⁸ in jim rekel: »Vi veste, da Judu ni dovoljeno družiti se z ljudmi drugega rodu ali zahajati k njim; meni pa je Bog pokazal, naj nobenega človeka ne imenujem omadeževanega ali nečistega.

²⁹ Zato sem, ko sem bil poklican, tudi brez ugovora prišel. Vprašam torej: Iz katerega razloga ste me poklicali?«

³⁰ Kornelij je rekel: »Pred štirimi dnevi sem prav ob tej deveti uri v hiši molil, in glej, stopil je predme mož v svetli obleki

³¹ in rekel: ‚Kornelij, tvoja molitev je uslišana in tvoje miloščine se je Bog spomnil.

³² Pošlji torej v Jopo poklicat Simona, s priimkom Peter; kot gost prebiva v hiši strojarja Simona ob morju.‘

³³ Takoj sem torej poslal pote in ti si prav storil, da si prišel. Zdaj smo vsi tukaj vpričo Boga, da bi vse slišali, kar ti je naročil Gospod.«

Petrov govor v Kornelijevi hiši

³⁴ Peter je odprl usta in spregovoril: »Zdaj v resnici umevam, da Bog ne gleda na osebo,

³⁵ ampak mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in dela po pravici.

³⁶ Nauk je poslal Izraelovim sinovom, oznanjujoč mir po Jezusu Kristusu; ta je Gospod vseh.

³⁷ Vi veste, kaj se je zgodilo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je Janez oznanjal:

³⁸ kako je Bog s Svetim Duhom in z močjo mazilil Jezusa iz Nazareta, ki je hodil od kraja do kraja, delil dobrote in ozdravljal vse, ki so bili po hudem duhu obsedeni, zakaj Bog je bil z njim.

³⁹ In mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, ki so ga celó na les razpeli in umorili.

⁴⁰ Bog ga je pa tretji dan obudil in je dal, da so ga videli –

⁴¹ ne vsi ljudje, ampak od Boga prej odbrane priče, mi, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je od mrtvih vstal;

⁴² in nam je naročil, naj ljudstvu oznanimo in spričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih.

⁴³ O njem spričujejo vsi preroki, da dobi v njegovem imenu odpuščanje grehov vsak, kdor vanj véruje.«

Krst prvih poganov

⁴⁴ Še je Peter govoril te besede, ko pride Sveti Duh na vse, ki so govor poslušali.

⁴⁵ Verniki iz obreze, ki so bili prišli s Petrom, so se začudili, da se je milost Svetega Duha razlila tudi na pogane;

⁴⁶ slišali so jih namreč, da so govorili v jezikih in Boga poveličevali. Tedaj je Peter spregovoril:

⁴⁷ »Ali more kdo odreči krstno vodo tem, ki so prejeli Svetega Duha kakor tudi mi?«

⁴⁸ In ukazal jih je krstiti v imenu Jezusa Kristusa. Potem so ga prosili, naj ostane še nekaj dni pri njih.