Daniel 9 - Ekumenska izdaja

IX. Sedemdeset letnih tednov Danijelova molitev

¹ V prvem letu Darija, sina Artakserksovega, iz rodovine Medijcev, ki je kraljeval nad kraljestvom Kaldejcev,

² v prvem letu njegovega vladanja, sem jaz, Danijel, preiskoval v knjigah število let, ki se naj po Gospodovi besedi preroku Jeremiju spolnijo nad razvalinami Jeruzalema, namreč sedemdeset let.

³ Obrnil sem svoj obraz h Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, s postom, v raševini in pepelu.

⁴ Molil sem h Gospodu, svojemu Bogu, priznal sem in rekel: »O Gospod, veliki in strašni Bog, ki hraniš zavezo in naklonjenost tem, ki te ljubijo in spolnjujejo tvoje zapovedi!

⁵ Grešili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in smo odstopili od tvojih zapovedi in pravic.

⁶ Nismo poslušali tvojih služabnikov, prerokov, ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu dežele.

⁷ Tebi, o Gospod, gre pravica, naše obličje pa obliva danes rdečica sramu, in sicer Judove može, prebivalce Jeruzalema in vse Izraelce, ki so blizu in daleč po vseh deželah, kamor si jih razkropil zaradi nezvestobe, ki so jo zakrivili zoper tebe.

⁸ O Gospod, rdečica sramu mora oblivati obličje nam, našim kraljem, knezom in očetom, ki smo grešili zoper tebe.

⁹ A pri Gospodu, našem Bogu, je usmiljenje in odpuščanje, dasi smo se mu uprli.

¹⁰ Nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, da bi se ravnali po njegovih postavah, ki nam jih je dal po svojih služabnikih, prerokih.

¹¹ Izrael je prestopil tvojo postavo in se odvrnil, da ni poslušal tvojega glasu. Tako sta se razlila nad nas prekletstvo in prisega, ki je o njiju zapisano v postavi Mojzesa, božjega služabnika, ker smo grešili zoper tebe.

¹² Spolnil je svoje grozilne besede, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše kneze, ki so nas sodili, da bo spravil veliko nesrečo nad nas, kakršna se še nikdar ni zgodila pod vsem nebom, ki pa se je zdaj zgodila v Jeruzalemu.

¹³ Kakor je pisano v Mojzesovi postavi, tako je prišla vsa ta nesreča nad nas. Vendar nismo pomirili Gospoda, svojega Boga, s tem da bi se odvrnili od svojih pregreh in se natančno zavzeli za tvojo resnico.

¹⁴ A Gospod je mislil na nesrečo in jo poslal nad nas. Kajti Gospod, naš Bog, je pravičen pri vseh svojih delih, ki jih opravlja; mi pa nismo poslušali njegovega glasu.

¹⁵ In zdaj, Gospod, naš Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si napravil ime, kakor je današnji dan, grešili smo, brezbožno smo ravnali!

¹⁶ O Gospod, po vsej tvoji dobroti naj se odvrne, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in tvoje svete gore; kajti zaradi naših grehov in zaradi hudobij naših očetov je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki prebivajo okoli nas.

¹⁷ Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev in milo prošnjo svojega služabnika! Razjasni svoj obraz nad svojim svetiščem, ki je opustošeno, zaradi sebe, o Gospod!

¹⁸ Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj, odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, ki se imenuje po tvojem imenu! Kajti ne v zaupanju na svoja pravična dela polagamo predte svoje mile prošnje, ampak z ozirom na tvoje obilno usmiljenje.

¹⁹ O Gospod, čuj! O Gospod, odpusti! O Gospod, pazi in stori! Ne odlašaj, zaradi sebe samega, moj Bog! Kajti po tvojem imenu se imenuje tvoje mesto in tvoje ljudstvo.«

Angel Gabrijel razloži Jeremijevo prerokovanje

²⁰ Ko sem še govoril in molil in priznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela, in Gospodu, svojemu Bogu, svojo milo prošnjo za sveto goro svojega Boga polagal pred njegovo obličje,

²¹ ko sem še opravljal svojo molitev, je mož Gabrijel, ki sem ga poprej gledal v videnju, naglo priletel k meni, ob času večerne daritve.

²² Prišel je, mi govoril in naznanil: »Danijel, zdaj sem prišel, da ti dam pravo razsodnost!

²³ V začetku tvoje mile prošnje je izšla božja beseda, in prišel sem, da ti jo oznanim; kajti ljubljenec božji si. Pazi torej na besedo in razumi videnje.

²⁴ Sedemdeset tednov je določenih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da preneha hudodelstvo, da se zapečati greh, da se doseže sprava za krivdo, in da se uvede večna pravičnost, da se zapečati videnje in prerokba ter se mazili Presveto.

²⁵ Vedi torej in razumi: Od časa, ko izide beseda, da se zopet pozida Jeruzalem, do Maziljenca-kneza, bo sedem tednov. In za dvainšestdeset tednov bo zopet pozidan trg in jarek; potem pride konec časov.

²⁶ Po dvainšestdesetih tednih bo Maziljenec odstranjen, dasi ni krivde na njem. Mesto in svetišče bo razdejal knez, ki bo prišel. Njegov konec pride s poplavo, in do konca bo vojna ter sklenjeno opustošenje.

²⁷ Trdno zavezo sklene z mnogimi za čas enega tedna; v polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev; in v svetišču Gospodovem ostane gnusoba opustošenja do določenega konca, ki zadene pustošnika.«