Daniel 8 - Ekumenska izdaja

VIII. Drugo Danijelovo videnje Boj med ovnom in kozlom

¹ V tretjem letu vladanja kralja Baltazarja sem prejel jaz, Danijel, videnje, po onem, ki sem ga videl poprej.

² Gledal sem videnje; bil sem, ko sem gledal, v gradu Suzi, ki je v pokrajini Elamu; ko sem dobil videnje, sem bil pri reki Ulaju.

³ Povzdignil sem svoje oči in sem videl: glej, oven je stal pred reko. Imel je dva roga; rogova sta bila visoka, eden je bil višji od drugega, in višji je vzrastel pozneje.

⁴ Videl sem, kako je oven bodel proti zahodu, proti severu in proti jugu. Nobena žival se mu ni mogla ustavljati, nihče se ni osvobodil iz njegove oblasti. Delal je po mili volji in postal velik.

⁵ Ko sem to premišljeval, glej, je prišel kozel od zahoda čez vso zemljo, ne da bi se tal dotaknil. Kozel je imel nenavaden rog med svojimi očmi.

⁶ Prišel je k ovnu z dvema rogovoma, ki sem ga videl stoječega pred reko, in se zaletel vanj s togoto svoje moči.

⁷ Videl sem, kako je prispel do ovna, se razkačil zoper njega, udaril ovna in mu polomil oba roga; oven pa ni imel moči, da bi vzdržal pred njim, in tako ga je vrgel na tla in ga poteptal. Ni bilo nikogar, ki bi osvobodil ovna iz njegove oblasti.

⁸ Kozel je nato postal silno velik. A ko je dosegel svojo polno moč, se je zlomil veliki rog, in namesto njega so vzrasli štirje drugi, proti štirim vetrovom neba.

Mali rog

⁹ Iz enega izmed njih je vzrasel majhen rog; silno velik je postal v smeri proti jugu, proti vzhodu in proti Prekrasni deželi.

¹⁰ Vzdignil se je do vojske neba, vrgel nekaj vojske in zvezd na zemljo in jih pomendral.

¹¹ Celo proti knezu vojske se je vzdignil, mu vzel vsakdanjo daritev in porušil kraj njegovega svetišča.

¹² In na vsakdanjo daritev je bila hudobija položena; vrgla je resnico na tla. Kar je delal, se mu je posrečilo.

Trajanje preskušnje

¹³ Slišal sem, da je neki sveti govoril. Drugi sveti je vprašal tega, ki je govoril: »Doklej bo trajalo spolnjenje videnja: o vsakdanji daritvi, o hudobiji opustoševalca, da sta izročena svetišče in vojska v poteptanje?«

¹⁴ Odgovoril mu je: »Še dva tisoč tristo večerov in juter, potem pride svetišče do svoje pravice.«

Razlaga videnja

¹⁵ Zgodilo se je pa, ko sem jaz, Danijel, gledal videnje ter ga skušal razumeti, glej, je stal pred menoj nekdo, ki je imel podobo moža.

¹⁶ Potem sem slišal človeški glas, ki je klical čez Ulaj in rekel: »Gabrijel, razloži temu tam prikazen!«

¹⁷ Stopil je tja, kjer sem stal; ko se je približal, sem se ustrašil in padel na svoj obraz. Rekel mi je: »Pazi, sin človekov: videnje velja za poslednji čas.«

¹⁸ Ko je z menoj govoril, sem ležal omamljen, z obrazom na tleh; pa se me je dotaknil in me postavil na noge.

¹⁹ Govoril je dalje: »Glej, naznanjam ti, kaj se zgodi ob koncu jeze; kajti videnje meri na poslednji čas.

²⁰ Oven z dvema rogovoma, ki si ga videl, sta kralja Medije in Perzije.

²¹ Kosmati kozel je grški kralj; veliki rog, ki je med njegovimi očmi, je prvi kralj.

²² Da se je zlomil in so štirje drugi stopili na njegovo mesto, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz njegovega naroda, a nimajo njegove moči.

²³ Ob koncu njihovega kraljevanja, ko dovršé hudobneži mero, vstane kralj z drznim obrazom in poln zvijače.

²⁴ Njegova moč se krepi, pa ne po njegovi zaslugi. Izmišljuje si presenetljive stvari, uspeva v svojih delih, pogublja mogočne in ljudstvo svetih.

²⁵ Zaradi njegove zvitosti se posreči izdajstvo v njegovi roki. Bahaško bo njegovo srce, in mnoge pogubi, ki so brezskrbni. Zoper kneza knezov se vzdigne, toda brez človeškega sodelovanja bo razbit.

²⁶ Videnje o večeru in jutru, o katerem se je govorilo, je resnica. Toda ti zapečati videnje, kajti spolnilo se bo po dolgem času!«

²⁷ Jaz, Danijel, pa sem oslabel in bil bolan mnogo dni. Potem sem vstal, da spolnim svojo nalogo pri kralju. O videnju pa sem bil zmeden, ker ga nisem mogel razumeti.