Amos 7 - Ekumenska izdaja

III. Videnja Prvo videnje: kobilice

¹ To mi je dal videti Gospod Bog. Glej, nastal je roj kobilic, v času, ko je začela poganjati otava, namreč trava, ki požene po králjevi košnji.

² Ko so kobilice požrle skoraj vse zelenje polja, sem rekel: »Gospod Bog, prosim, odpusti! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!«

³ Gospodu je bilo žal. »Ne bo se zgodilo,« je rekel Gospod.

Drugo videnje: suša

⁴ Še mi je dal videti Gospod Bog: Glej, Gospod Bog je poklical velik ogenj, ki naj požre veliko brezno. In je že požrl del kopnega.

⁵ Tedaj sem dejal: »Gospod Bog, prosim, odnehaj! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!«

⁶ Gospodu je bilo žal. »Tudi to se ne bo zgodilo,« je rekel Gospod Bog.

Tretje videnje: svinčnica

⁷ Zopet mi je dal videti Gospod Bog: Glej, Gospod je stal ob zidu in je držal v roki svinčnico.

⁸ Gospod mi je rekel: »Kaj vidiš, Amos?« Odgovoril sem: »Svinčnico.« Gospod mi pravi: »Glej, svinčnico nastavim po sredi svojega ljudstva, Izraela. Odslej mu ne bom več prizanašal.

⁹ Opustošene bodo Izakove višave in razdejana bodo Izraelova svetišča, in z mečem se dvignem zoper Jeroboamovo hišo.«

Amos in duhovnik Amasija

¹⁰ Tedaj je poslal Amasija, duhovnik v Betelu, sporočilo Jeroboamu, izraelskemu kralju: »Amos snuje zoper tebe zaroto sredi Izraelove hiše; dežela ne more več prenašati vsega njegovega govorjenja.

¹¹ Zakaj Amos pravi: ‚Jeroboam umrje po meču in Izrael bo izgnan daleč iz svoje dežele.‘«

¹² Potem veli Amasija Amosu: »Ti, videc, izgubi se! Beži v deželo Judovo! Tam jej svoj kruh in tam prerokuj!

¹³ V Betelu pa odslej ne smeš več prerokovati, zakaj to je kraljevsko svetišče in kraljevska prestolnica!«

¹⁴ Amos je odgovoril Amasiju: »Nisem bil ne prerok ne sin preroka; bil sem pastir in sem gojil smokve.

¹⁵ Gospod me je vzel, ko sem hodil za čredo, in mi je rekel: ‚Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu!‘

¹⁶ In sedaj poslušaj besedo Gospodovo: Ti praviš: ‚Ne smeš zoper Izraela prerokovati, ne smeš govoriti zoper Izakovo hišo!‘

¹⁷ Zato govori Gospod: Tvoja žena postane hotnica v mestu; tvoji sinovi in tvoje hčere bodo padli pod mečem, tvoja polja bodo razdeljena z merilno vrvco, ti sam boš umrl v ognušeni deželi in Izrael bo odpeljan v izgnanstvo daleč od svoje zemlje.«