5 Mojzes 5 - Ekumenska izdaja

Deset zapovedi

¹ Mojzes je sklical ves Izrael in jim rekel: »Poslušaj, Izrael, postave in naredbe, ki vam jih danes razglašam! Učite se jih in pazite, da jih boste spolnjevali!

² Gospod, naš Bog, je sklenil z nami zavezo na Horebu.

³ Ni z našimi očeti sklenil Gospod te zaveze, temveč z nami samimi, ki smo danes vsi tukaj živi.

⁴ Od obličja do obličja je Gospod govoril z vami na gori iz ognja.

⁵ Stal sem takrat med Gospodom in vami, da bi vam naznanil Gospodovo besedo; kajti bali ste se ognja in niste šli na goro. – Govoril je:

⁶ ‚Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.

⁷ Ne imej drugih bogov poleg mene!

⁸ Ne delaj si rezane podobe niti kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo!

⁹ Ne moli jih in ne služi jim; kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki kaznujem krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo,

¹⁰ in izkazujem milost do tisočega rodu onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo!

¹¹ Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime.

¹² Pazi, da boš posvečeval sobotni dan, kakor ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal!

¹³ Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela;

¹⁴ sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne tvoja hči ne tvoj hlapec ne tvoja dekla ne tvoj vol ne tvoj osel ne katero tvoje živinče ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat, da si odpočije tvoj hlapec in tvoja dekla kakor ti!

¹⁵ Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in da te je Gospod, tvoj Bog, izpeljal od ondod z močno roko in s stegnjenim laktom: zato ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal sobotni dan praznovati!

¹⁶ Spoštuj očeta in mater, kakor ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, da boš dolgo živel in ti bo dobro v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!

¹⁷ Ne ubijaj!

¹⁸ Ne prešuštvuj!

¹⁹ Ne kradi!

²⁰ Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!

²¹ Ne želi žene svojega bližnjega! Ne želi svojega bližnjega hiše ne polja ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega!‘

²² Te besede je Gospod govoril vsej vaši občini na gori iz ognja, oblaka in teme z močnim glasom in nič več; nato jih je napisal na dve kamnitni tabli in jih izročil meni.

²³ In ko ste slišali glas iz teme in je gora gorela v ognju, ste pristopili k meni, vsi poglavarji vaših rodov in vaši starešine,

²⁴ in rekli: ‚Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino in iz ognja smo slišali njegov glas; danes smo videli, da Bog govori s človekom in ta ostane pri življenju.

²⁵ Sedaj pa, zakaj naj bi umrli? Kajti ta veliki ogenj nas požre; če bomo še dalje poslušali glas Gospoda, našega Boga, bomo umrli.

²⁶ Kajti kje je človeško bitje, ki bi slišalo kakor mi glas živega Boga, ki govori iz ognja, pa bi ostalo pri življenju?

²⁷ Ti pristopi in poslušaj vse, kar bo Gospod, naš Bog, povedal! Potem nam ti sporoči vse, kar ti je Gospod, naš Bog, govoril! In bomo slišali in storili.‘

²⁸ Gospod je slišal vaše besede, ki ste mi jih govorili. In Gospod mi je rekel: ‚Slišal sem besede tega ljudstva, ki so ti jih govorili. Prav je vse, kar so govorili.

²⁹ O, da bi imeli tako srce, da bi se me bali in spolnjevali vse moje zapovedi vse dni, da bi bilo dobro njim in njihovim otrokom vekomaj!

³⁰ Pojdi, reci jim: Vrnite se v svoje šotore!

³¹ Ti pa ostani tu pri meni in povem ti vse zapovedi, zakone in naredbe, ki jih boš učil, da jih bodo spolnjevali v deželi, ki jim jo dam, da jo prejmejo v last!‘

³² Skrbite torej, da boste delali, kakor vam je Gospod, vaš Bog, zapovedal! Ne odstopajte ne na desno ne na levo!

³³ Hodite povsem po potu, ki vam ga je Gospod, vaš Bog, zapovedal, da ostanete pri življenju in da vam bo dobro in da boste dolgo živeli v deželi, ki jo prejmete v last!«