5 Mojzes 33 - Ekumenska izdaja

Mojzesov blagoslov

¹ To je blagoslov, s katerim je blagoslovil Mojzes, mož božji, Izraelove sinove pred svojo smrtjo,

² govoreč: »Gospod je prišel s Sinaja in se zasvetil s Seira svojemu ljudstvu, zažarel je s Faranske gore in prišel k množicam v Kadesu, iz njegove desnice so švigali bliski.

³ Še ljubi svoj narod. Vsi njihovi sveti so v tvoji roki; pri tvojih nogah so sedeli, sprejeli tvoje besede,

⁴ postavo, ki nam jo je Mojzes ukazal. Njegova posest je občina Jakobova;

⁵ postal je kralj v Ješurunu, ko so se zbrali poglavarji ljudstva in z njimi Izraelovi rodovi.

⁶ Živi naj Ruben in naj ne umrje, njegovih mož pa bodi malo število!«

⁷ To velja za Juda; rekel je: »Usliši, Gospod, glas Judov in daj mu priti k njegovemu ljudstvu; njegove roke so se zanj borile in bodi mu pomoč zoper njegove zatiralce!«

⁸ O Leviju je rekel: »Tvoj ‚tumim‘ in tvoj ‚urim‘ gre možu tvoje naklonjenosti, ki si ga skušal pri Masi, s katerim si se prepiral pri Vodi Meribi;

⁹ ki je rekel o svojem očetu in materi: ‚Nisem jih videl,‘ ki ni poznal svojih bratov in za svoje otroke ni vedel. Kajti spolnjevali so tvojo besedo in se držali tvoje zaveze.

¹⁰ Učijo Jakoba tvoje naredbe in Izraela tvojo postavo; pokladajo kadilo pred tvoje obličje, na tvoj oltar žgalne daritve.

¹¹ Blagoslovi, Gospod, njegovo moč in delo njegovih rok sprejmi! Stri njegovim nasprotnikom ledja, njegovim sovražnikom, da ne bodo več vstali!«

¹² O Benjaminu je rekel: »Ljubljenček je Gospodov, v miru pri njem stanuje: varuje ga vedno in med njegovimi pleči prebiva.«

¹³ O Jožefu je rekel: »Blagoslovljena bodi od Gospoda njegova dežela z dragotinami neba od zgoraj in brezna, ležečega spodaj,

¹⁴ in z dragotinami sončnih sadov in z dragotinami luninih dozorkov,

¹⁵ z najboljšimi rečmi vekovitih gora in z dragotinami vekovečnih hribov

¹⁶ in z dragotinami zemlje in njenega obilja! Milost njega, ki je v grmu prebival, naj pride na Jožefovo glavo in na teme izvoljenca med njegovimi brati.

¹⁷ Kakor prvostorjeni vol je veličasten, njegovi rogovi so bivola rogovi; z njimi pobode ljudstva, hkrati konce zemlje. In to so Efraimovi desettisoči in to so Manasejevi tisoči.«

¹⁸ O Zabulonu je rekel: »Vesêli se, Zabulon, svojega izhoda, in Isahar svojih šotorov!

¹⁹ Ljudstva bosta zvala na goro, tam bosta darovala prave daritve. Kajti uživala bosta obilnost morja in skrite zaklade peska.«

²⁰ O Gadu je rekel: »Blagoslovljen, ki razprostira Gada! Kot lev počiva in trga ramo in teme.

²¹ Izbral je zase prvino, ker tam se je hranil vojvodov delež; pa je prišel k poglavarjem ljudstva: izvršil je pravičnost Gospodovo in njegove naredbe z Izraelom.«

²² O Danu je rekel: »Dan je mlad lev, ki priskače iz Basana.«

²³ O Neftaliju je rekel: »Neftali, nasičen s srečo in poln Gospodovega blagoslova, poseduje morje in kraje na jugu.«

²⁴ O Aserju je rekel: »Najbolj blagoslovljen med sinovi je Aser, naj bo ljubljenec svojih bratov, pomaka svojo nogo v olje.

²⁵ Železo in bron so tvoji zapahi, tvoja moč naj traja s tvojimi dnevi.

²⁶ Nihče ni kakor Bog Ješurunov: po nebu se vozi tebi v pomoč, na oblakih v svojem veličastvu.

²⁷ Zgoraj je Bog pračasov in spodaj so večne roke: pregnal je sovražnika pred tabo, in je ukazal: ‚Uniči!‘

²⁸ In Izrael prebiva na varnem, ločen je Jakobov vrelec, v deželi žita in vina, in z njegovega neba kaplja rosa.

²⁹ Blagor tebi, Izrael! Kdo kakor ti? Ljudstvo, rešeno po Gospodu, ki je ščit tvoje pomoči in meč tvojega zmagoslavja! Tvoji sovražniki se bodo potuhnili pred tabo, ti pa boš stopal po njihovih hrbtih.«