5 Mojzes 29 - Ekumenska izdaja

¹ Mojzes je sklical ves Izrael ter jim rekel: »Videli ste vse, kar je storil Gospod pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi:

² velike preskušnje, ki so jih videle tvoje oči, tista velika znamenja in čudeže.

³ Toda Gospod vam ni dal do današnjega dneva srca, da bi umelo, in oči, da bi videle, in ušes, da bi slišala.

⁴ Vodil sem vas štirideset let po puščavi. Vaša oblačila niso razpadla z vas in tvoje obuvalo ti ni razpadlo z noge.

⁵ Kruha niste jedli in vina in opojne pijače niste pili, da bi spoznali, da sem jaz, Gospod, vaš Bog.

⁶ Ko ste prišli v ta kraj, sta šla Sehon, kralj v Hesebonu, in Og, kralj v Basanu, nam nasproti v boj, pa smo ju pobili.

⁷ Zavzeli smo njuno deželo in jo dali v dedino Rubenovcem in Gadovcem in polovici Manasejevega rodu.

⁸ Držite se torej besed te zaveze in jih spolnjujte, da boste imeli uspeh pri vsem, česar se lotite!

⁹ Danes stojite vi vsi pred Gospodom, svojim Bogom, vaši poglavarji, sodniki, starešine in voditelji, vsi Izraelovi možje,

¹⁰ vaši otroci, vaše žene, tudi tvoj tujec, ki biva sredi tvojega tabora, od tega, ki ti seka drva, do onega, ki ti nosi vodo,

¹¹ da vstopiš v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo prisego, ki jo Gospod, tvoj Bog, danes sklepa s teboj,

¹² da te postavi danes za svoje ljudstvo in da bo on sam tvoj Bog, kakor ti je obljubil in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

¹³ Toda te zaveze in te zakletve ne sklepam samo z vami,

¹⁴ ampak tudi s tistimi, ki stojijo danes tu z nami pred Gospodom, našim Bogom, in s tistimi, ki jih danes ni tukaj z nami.

Svarilo pred neposlušnostjo

¹⁵ Saj veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo hodili sredi med narodi, mimo katerih ste šli.

¹⁶ Videli ste njihove ostudnosti in malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so pri njih.

¹⁷ Med vami naj ne bo moža ali žene ali družine ali rodu, čigar srce bi se danes odvrnilo od Gospoda, našega Boga, in šlo služit bogovom onih narodov. Med vami naj ne bo korenine, ki rodi strup in pelin.

¹⁸ Naj si nihče, ki sliši besede te zakletve, ne obeta v svojem srcu blagoslova, češ: ‚Dobro mi bo, čeprav hodim v zakrknjenosti svojega srca.‘ To bi pogubilo, kar je namakanega, obenem z osušenim.

¹⁹ Takemu Gospod ne bo hotel odpustiti, ampak takrat se bo vnela Gospodova jeza in gorečnost zoper tega človeka in zadela ga bo vsa kletev, ki je zapisana v tej knjigi, in Gospod bo izbrisal njegovo ime izpod neba.

²⁰ Gospod ga bo izločil v pogubljenje izmed vseh Izraelovih rodov po vseh prekletstvih zaveze, zapisane v tej knjigi postave.

²¹ Prihodnji rod, vaši sinovi, ki nastopijo za vami, in tujec, ki pride iz daljne dežele, bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je Gospod udaril,

²² da je žveplo in sol in pogorišče vsa njena zemlja; ne obseva se, ne poganja in nikaka trava na njej ne raste in je kakor razdejanje, s katerim je Gospod v svoji jezi in togoti udaril Sodomo in Gomoro, Adamo in Seboim;

²³ tedaj bodo vsi narodi vpraševali: ‚Zakaj je Gospod tej deželi tako storil? Kaj pomeni razvnetje te velike jeze?‘

²⁴ In odgovarjali bodo: ‚Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil z njimi, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele,

²⁵ in ker so šli in služili drugim bogovom in jih molili, bogove, ki jih niso poznali in ki jim jih ni določil.

²⁶ Zato se je razvnela Gospodova jeza zoper to deželo, da je spravil nadnjo vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi.

²⁷ Zato jih je Gospod izruval iz njihove zemlje v jezi in v srdu in v veliki togoti in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.‘

²⁸ Skrivne reči so pri Gospodu, našem Bogu, razodete reči pa so za nas in naše otroke vekomaj, da bi spolnjevali vse besede te postave.«