5 Mojzes 22 - Ekumenska izdaja

¹ »Če vidiš, da je zašel vol tvojega brata ali njegova ovca, ne hodi brezbrižen mimo, marveč jih vsekakor pripelji svojemu bratu nazaj!

² Če pa tvoj brat ni blizu tebe in ga ne poznaš, jih spravi v svojo hišo, da bosta pri tebi, dokler jih tvoj brat ne išče; potem mu jih daj nazaj!

³ Prav tako stori z njegovim oslom in oblačilom in z vsako izgubljeno rečjo svojega brata, ki se izgubi in jo najdeš: ne smeš tega prezreti!

⁴ Če vidiš, da je osel tvojega brata ali njegov vol na potu padel, ne hodi brezbrižen mimo: pomagaj mu jih vzdigniti!

⁵ Ženska naj ne nosi moške oprave in moški naj si ne oblači ženskih oblačil; kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdor koli to dela.

⁶ Če po poti grede najdeš ptičje gnezdo na drevesu ali na tleh z mladiči ali z jajci in starka sedi na mladičih ali na jajcih, ne jemlji stare z mladiči vred!

⁷ Spodi staro, mladiče pa si lahko vzameš, da ti bo dobro in da boš dolgo živel!

⁸ Če zidaš novo hišo, napravi na strehi ograjo, da ne spraviš krivde prelite krvi na svojo hišo, ko bi kdo padel z nje!

⁹ Ne zasajaj vinograda z dvojno rastlino, da vse skupaj ne zapade svetišču, zasad, ki ga zasadiš, in pridelek iz vinograda!

¹⁰ Ne orji z volom in oslom skupaj!

¹¹ Ne oblači obleke, tkane iz volne in lanu!

¹² Naredi si čopke na štirih voglih plašča, s katerim se ogrinjaš!

Svetost zakonske zveze

¹³ Če si kdo vzame ženo in gre k njej, pa se je naveliča

¹⁴ in jo obdolži hudih reči ter jo spravi v slab glas, ko pravi: ‚To ženo sem si vzel; ko sem se ji pa približal, je nisem našel več device,‘

¹⁵ naj vzameta oče in mati mlade žene znamenje devištva mlade žene in prineseta k mestnim starešinam k vratom.

¹⁶ Oče mlade žene naj reče starešinam: ‚Svojo hčer sem dal temu možu za ženo, pa se je je naveličal.

¹⁷ Glejte, obdolžuje jo hudih reči, ko pravi: tvoje hčere nisem našel več device. Toda tu je znamenje devištva moje hčere.‘ Razgrneta naj potem prt pred mestnimi starešinami.

¹⁸ Nato naj starešine tistega mesta primejo moža in ga kaznujejo.

¹⁹ Naložé naj mu tudi globo sto srebrnih seklov in dajo očetu mlade žene, ker je spravil v slab glas izraelsko devico. Mora jo imeti za ženo in vse svoje žive dni je ne sme odsloviti.

²⁰ Ako pa je ta obdolžitev resnična, ker se pri mladi ženi ni našlo znamenje devištva,

²¹ naj mlado ženo odvedejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umrje, ker je storila nesramnost v Izraelu: nečistovala je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede!

²² Če koga zalotijo, da je pri omoženi ženi, naj umrjeta oba: mož, ki je bil pri ženi, in žena; tako odpravi zlo iz Izraela!

²³ Če je deklica, devica, zaročena možu, pa jo kdo dobi v mestu in je pri njej,

²⁴ privedite oba k vratom tistega mesta in jih posujte s kamenjem, da umrjeta; deklico, ker ni vpila v mestu, in moža, ker je onečastil ženo svojega bližnjega! Tako odpravi zlo iz svoje srede!

²⁵ Če pa kdo na polju dobi zaročeno deklico, pa jo zagrabi in je pri njej, naj umrje samo mož, ki je bil pri njej.

²⁶ Deklici pa ne smeš nič storiti; deklica nima greha, ki bi zaslužil smrt; kajti kakor če se kdo vzdigne zoper svojega bližnjega in ga ubije, tako je s to stvarjo.

²⁷ Ker jo je na polju zalotil, naj je zaročena deklica tudi vpila, pa ni bilo nikogar, ki bi ji bil pomagal.

²⁸ Če kdo dobi deklico, devico, ki ni zaročena, in jo zagrabi in je pri njej, pa jih zasačijo,

²⁹ mora dati, kdor je bil pri njej, dekličinemu očetu petdeset srebrnih seklov in jo imeti za ženo, ker jo je onečastil. Ne sme je odsloviti vse svoje žive dni.«