5 Mojzes 2 - Ekumenska izdaja

Od Kadesa v Prekjordanijo

¹ »Potem smo se obrnili in odrinili v puščavo po poti proti Rdečemu morju, kakor mi je rekel Gospod, in smo dolgo časa hodili okoli Seirskega gorovja.

² Tedaj mi je Gospod rekel:

³ ‚Dosti dolgo ste hodili okoli tega gorovja. Obrnite se proti severu!

⁴ Ljudstvu pa ukaži: Šli boste skoz ozemlje svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seiru. Ustrašili se vas bodo. Varujte pa se zelo,

⁵ da ne začnete boja z njimi! Kajti ne dam vam njihove dežele niti za ped, ker sem dal Seirsko gorovje v last Ezavu.

⁶ Živež si kupujte od njih za denar, da boste jedli; tudi vodo si kupujte od njih za denar, da boste pili!

⁷ Kajti Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. Vedel je za tvoje potovanje po tej veliki puščavi: že štirideset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj; nič ti ni manjkalo.‘

⁸ Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seiru, po poti skozi Arabo mimo Elata in Asiongabera, potem smo se obrnili in šli proti moabski puščavi.

⁹ Tedaj mi je Gospod rekel: ‚Ne napadaj Moabcev in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od njihove dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar v lastnino Lotovim sinovom.‘

¹⁰ Prej so tam bivali Emimi, veliko in mnogoštevilno ljudstvo in visoke postave, kakor Enakovi sinovi.

¹¹ Kakor Enakovi sinovi so veljali tudi ti za Rafaime, Moabci pa so jih imenovali Emime.

¹² V Seiru so prej prebivali Horejci. Ezavovi sinovi pa so jih pregnali in pokončali pred seboj in so se naselili na njihovem mestu, kakor je Izrael storil z deželo, ki jim jo je Gospod dal v last. –

¹³ ‚Zdaj se torej vzdignite in pojdite čez potok Zared!‘ In šli smo čez potok Zared.

¹⁴ Časa pa, v katerem smo hodili od Kadesbarn, dokler nismo prišli čez potok Zared, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov iz tabora, kakor jim je Gospod prisegel.

¹⁵ Roka Gospodova je bila namreč zoper nje, da jih je iz tabora popolnoma iztrebil.

¹⁶ Ko so vsi bojevniki izmed ljudstva pomrli,

¹⁷ mi je Gospod govoril:

¹⁸ ‚Danes boš šel čez moabsko ozemlje, čez Ar,

¹⁹ in se približal Amonovim sinovom: ne napadaj jih in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od dežele Amonovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal v lastnino Lotovim sinovom.‘

²⁰ Tudi ta velja za deželo Rafaimov; Rafaimi so nekdaj v njej prebivali, Amonci pa so jih imenovali Zomzomime,

²¹ veliko in mnogoštevilno ljudstvo in visoke postave kakor Enakovi sinovi. Toda Gospod jih je pokončal pred njimi, da so zavzeli njihovo deželo in se naselili na njihovem mestu,

²² kakor je storil za Ezavove sinove, prebivajoče v Seiru, da je pokončal pred njimi Horejce, tako da so zavzeli njihovo posest in prebivajo na njihovem mestu do današnjega dne.

²³ Tudi Hevejce, ki so prebivali po pristavah do Gaze, so pokončali Kaftorčani, ki so prišli iz Kaftorja, in se naselili na njihovem mestu. –

²⁴ ‚Vzdignite se, odrinite in prekoračite reko Arnon! Glej, dam ti v roke Amorejca, hesebonskega kralja Sehona, in njegovo deželo. Začni si jo osvajati in spusti se z njim v boj!

²⁵ Danes začnem pošiljati strah in grozo pred teboj nad ljudstva pod vsem nebom: ko bodo slišali o tebi, se bodo tresli in trepetali pred teboj.‘

Zmaga nad Sehonom in Ogom

²⁶ Tedaj sem poslal iz puščave Kademota poslance k Sehonu, kralju v Hesebonu, s temile mirovnimi besedami:

²⁷ ‚Rad bi šel skoz tvojo deželo; hodil bom po poti, ne bom krenil ne na desno ne na levo.

²⁸ Živež mi prodaj za denar, da bom jedel, in vodo mi daj za denar, da bom pil! Samo z nogami pojdem skoz,

²⁹ kakor so mi dovolili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seiru, in Moabci, ki prebivajo v Aru, dokler ne pridem čez Jordan v deželo, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.‘

³⁰ Toda Sehon, kralj v Hesebonu, nam ni hotel dovoliti prehoda pri sebi; kajti Gospod, tvoj Bog, je otrdil njegovega duha in zakrknil njegovo srce, da bi ti ga dal v roke, kakor je zdaj.

³¹ Gospod mi je torej rekel: ‚Glej, začel sem ti izročati Sehona in njegovo deželo; začni si jo osvajati, da njegovo deželo dobiš v last!‘

³² Sehon nam je prišel z vsem svojim ljudstvom nasproti v boj pri Jasi.

³³ In Gospod, naš Bog, nam ga je izročil, in pobili smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo.

³⁴ Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in pokončali z zakletvijo vsako mesto, može, žene in otroke; nismo pustili, da bi kdo utekel.

³⁵ Zase smo vzeli le živino in plen iz mest, ki smo jih osvojili.

³⁶ Od Aroera ob bregu reke Arnona in od mesta v dolini pa tja do Galaada ni bilo mesta, ki bi ga ne bili mogli osvojiti; vse nam je izročil Gospod, naš Bog.

³⁷ Le deželi Amonovih sinov se nisi približal, vsemu bregu reke Jaboka in mestom na pogorju, povsem, kakor je Gospod, naš Bog, zapovedal.«