4 Mojzes 5 - Ekumenska izdaja

Izključitev nečistih

¹ Gospod je govoril Mojzesu:

² »Zapovej Izraelovim sinovom, naj odpravijo iz tabora vsakega gobavca in vsakogar, ki ima tok, in vsakogar, ki se je omadeževal pri mrliču!

³ Naj bo mož ali žena, odpravite ju, pošljite ju iz tabora, da ne oskrunita svojega tabora, ker sredi njih jaz prebivam!«

⁴ In storili so tako Izraelovi sinovi in jih odpravili iz tabora; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi sinovi storili.

Zadoščevanje za prekrške

⁵ Gospod je govoril Mojzesu:

⁶ »Reci Izraelovim sinovom: ‚Če se pregreši mož ali žena kakor koli v škodo bližnjega s pregreho nezvestobe zoper Gospoda in to osebo zadene krivda,

⁷ naj prizna svoj greh, ki ga je storila, in povrne poneverjeno reč v njeni polni vrednosti in naj pridene povrh njen peti del in naj da onemu, zoper katerega se je pregrešila!

⁸ Če pa ta nima bližnjega sorodnika, ki bi se mu poneverjeno vrnilo, pripade poneverjeno, ki se mora vrniti, Gospodu za duhovnika, poleg ovna za spravno daritev, s katerim se izvrši zanj sprava.

⁹ Vse, kar se daruje z dviganjem od vseh svetih darov Izraelovih sinov, ki jih prinašajo duhovniku, naj bo njegovo.

¹⁰ Sveti darovi sami pa ostanejo posameznemu. Kar kdo dá duhovniku, bodi njegovo!‘«

Razsodba pri ljubosumnosti

¹¹ Gospod je govoril Mojzesu:

¹² »Govori Izraelovim sinovom in jim povej: ‚Če se žena kakega moža pregreši in se mu izneveri,

¹³ ker je bil drug mož pri njej, pa je prikrito očem njenega moža, ker se je na skrivnem omadeževala in ni priče zoper njo, ker ni bila zasačena,

¹⁴ pa ga obide ljubosumnost, da je ljubosumen na svojo ženo, ki se je omadeževala, ali pa ga obide ljubosumnost, da je ljubosumen na svojo ženo, ki se ni omadeževala,

¹⁵ tedaj naj pripelje mož svojo ženo k duhovniku in prinese njen dar zanjo, desetinko efe ječmenove moke; olja pa naj ne vliva nanjo in naj ne potresa kadila nanjo, ker je to jedilna daritev ljubosumnosti, jedilna daritev razodetja, ki naj razodene krivdo!

¹⁶ Duhovnik naj jo pripelje bliže in jo postavi pred Gospoda.

¹⁷ Nato naj zajme duhovnik svete vode v lončeno posodo; tudi nekoliko prsti, ki je na tleh šotora, naj vzame duhovnik in dene v vodo.

¹⁸ Ko je postavil duhovnik ženo pred Gospoda, naj ženi razpusti lase in ji dene na dlani jedilno daritev razodetja, ki je jedilna daritev ljubosumnosti; a v roki duhovnikovi bodi grenka voda, ki prinaša prekletstvo.

¹⁹ Duhovnik naj ženo zaroti in naj ji reče: ‚Če ni drug mož bil pri tebi in se nisi omadeževala z nezvestobo proti svojemu možu, naj ti ne škoduje ta grenka voda, ki prinaša prekletstvo.

²⁰ Če pa si se izneverila svojemu možu in se omadeževala in je drug mož bil pri tebi, ki ni tvoj mož,‘ –

²¹ tedaj naj duhovnik zaroti ženo s slovesno zakletvijo; naj reče duhovnik ženi: ‚Gospod naj te dá v prekletstvo in zakletev med tvojim ljudstvom in stori, da se tvoje stegno posuši in tvoj trebuh nabrekne;

²² naj steče ta voda, ki prinaša prekletstvo, v tvoje drobovje in stori, da ti nabrekne trebuh in se posuši stegno.‘ In žena naj reče: ‚Amen, amen!‘

²³ Nato naj zapiše duhovnik te prekletve na list in jih spere v grenko vodo.

²⁴ Potem naj dá ženi piti grenko vodo, ki prinaša prekletstvo, da gre vanjo voda prekletstva v grenko gorje.

²⁵ Duhovnik pa naj vzame iz ženine roke jedilno daritev ljubosumnosti in naj daruje jedilno daritev s primikanjem in odmikanjem pred Gospodom in jo prinese k oltarju.

²⁶ Prgišče jedilne daritve naj vzame duhovnik kot njen vonjavi del in sežge na oltarju in potem naj dá ženi vodo piti.

²⁷ Dá naj ji torej vodo piti: in če se je res omadeževala in svojemu možu izneverila, bo šla vanjo voda, ki prinaša prekletstvo, v grenko gorje: trebuh ji nabrekne in stegno ji usahne, in žena bo v prekletstvo med svojim ljudstvom.

²⁸ Če pa se žena ni omadeževala in je nedolžna, ji ne bo škodovalo in bo dobila zarod.

²⁹ To je postava o ljubosumnosti: Če se žena pregreši z nezvestobo proti svojemu možu in se omadežuje,

³⁰ ali pa, če obide moža ljubosumnost, da je ljubosumen na svojo ženo, tedaj naj postavi ženo pred Gospoda in duhovnik naj izvrši na njej vse po tej postavi.

³¹ Tako bo mož brez krivde, tista žena pa naj se pokori za svojo krivdo.‘«