4 Mojzes 32 - Ekumenska izdaja

Razdelitev Prekjordanije

¹ Rubenovi in Gadovi sinovi so imeli silno veliko množino živine; ogledali so jazersko in galaadsko deželo in glej, ta kraj je bil kraj za živino.

² Zato so Gadovi in Rubenovi sinovi prišli in rekli Mojzesu in duhovniku Eleazarju in knezom občine:

³ »Atarot, Dibon, Jazer, Nemra, Hesebon, Eleale, Saban, Nebo in Beon,

⁴ dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo občino, je dežela za živinorejo; in tvoji služabniki imajo živino.«

⁵ Rekli so torej: »Če smo milost našli v tvojih očeh, naj se dá ta dežela tvojim služabnikom v posest; ne vodi nas čez Jordan!«

⁶ Mojzes je odgovoril Gadovim in Rubenovim sinovom: »Vaši bratje naj gredo v boj, vi pa boste tu ostali?

⁷ Zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli čez v deželo, ki jim jo je Gospod dal?

⁸ Tako so delali vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadesbarn ogledovat deželo.

⁹ Prišli so do Eskolske doline in si ogledali deželo, pa so odvrnili srce Izraelovih sinov, da niso hoteli iti v deželo, ki jim jo je Gospod dal.

¹⁰ Vnela pa se je Gospodova jeza tisti dan, tako da je prisegel:

¹¹ ‚Resnično, možje, ki so prišli iz Egipta, od dvajsetletnega in više, ne bodo videli dežele, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker me niso popolnoma poslušali,

¹² razen Kenezejca Jefonovega sina Kaleba in Nunovega sina Jozueta, ker sta bila Gospodu popolnoma pokorna.‘

¹³ In razvnela se je Gospodova jeza nad Izraelom, tako da jim je dal bloditi štirideset let po puščavi, dokler ni pomrl ves rod, ki je hudo delal v Gospodovih očeh.

¹⁴ Glejte, vi ste stopili na mesto svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate silno jezo Gospodovo zoper Izraela.

¹⁵ Kajti če se odvrnete od njega, mu bo dal še dalje bloditi po puščavi; tako boste pogubili vse to ljudstvo.«

¹⁶ Tedaj so pristopili k njemu in odgovorili: »Tu bomo zgradili ovčje ograje za našo živino in mesta za naše otročiče.

¹⁷ Mi pa pojdemo oboroženi pred Izraelovimi sinovi, dokler jih ne pripeljemo v njihov kraj; naši otročiči pa naj ostanejo v utrjenih mestih zaradi prebivalcev te dežele.

¹⁸ Ne vrnemo se v svoje hiše, dokler sleherni Izraelovih sinov ne dobi v last svoje dedine.

¹⁹ Saj ne dobimo z njimi dedine onkraj Jordana in tam dalje, ker nam je pripadla naša dedina prek Jordana na vzhodu.«

²⁰ Mojzes jim je rekel: »Ako tako storite, ako pojdete oboroženi pred Gospodom v boj

²¹ in vsi vaši bojevniki pridejo pred Gospodom čez Jordan, dokler ne prežene izpred sebe svojih sovražnikov,

²² ter se šele potem vrnete, ko bo dežela pred Gospodom osvojena, boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom in ta dežela vam bodi pred Gospodom v dedno posest!

²³ Ako pa ne storite tako, glejte, ste grešili zoper Gospoda in vedite, da vas bo za vaš greh zadela kazen!

²⁴ Sezidajte si mesta za svoje otročiče in ograje za svojo drobnico, toda izvršite, kar so izgovorila vaša usta!«

²⁵ Tedaj so Gadovi in Rubenovi sinovi Mojzesu rekli: »Tvoji služabniki bodo storili, kakor ti, gospod, ukazuješ.

²⁶ Naši otročiči, naše žene, naše črede in vsa naša živina naj ostanejo v galaadskih mestih;

²⁷ tvoji služabniki pa pojdejo, vsi oboroženi za vojsko, pred Gospodom v boj, kakor ti, gospod, praviš.«

²⁸ Nato je dal Mojzes glede njih naročila duhovniku Eleazarju in Nunovemu sinu Jozuetu in družinskim poglavarjem rodov Izraelovih sinov.

²⁹ Mojzes jim je rekel: »Ako pojdejo vsi bojevniki Gadovih in Rubenovih sinov z vami čez Jordan pred Gospodom v boj in bo dežela pred vami osvojena, jim dajte galaadsko deželo v dedno posest!

³⁰ Ako pa bojevniki ne pojdejo z vami čez, naj se naselijo med vami v kanaanski deželi.«

³¹ Gadovi in Rubenovi sinovi so odgovorili: »Kakor je Gospod govoril tvojim služabnikom, tako bomo storili.

³² Pojdemo oboroženi pred Gospodom v kanaansko deželo, da nam ostane naša dedna posest prek Jordana.«

³³ Mojzes jim je tedaj dal, Gadovim in Rubenovim sinovom in polovici rodu Jožefovega sina Manaseja, kraljestvo amorejskega kralja Sehona in kraljestvo basanskega kralja Oga, deželo in njena mesta z okraji, mesta po deželi naokrog.

³⁴ In Gadovi sinovi so sezidali Dibon, Atarot, Aroer,

³⁵ Atrotsofan, Jazer, Jegbao,

³⁶ Betnemro in Betharan, utrjena mesta in ovčje ograje.

³⁷ Rubenovi sinovi pa so pozidali Hesebon, Eleale, Karjataim,

³⁸ Nebo in Baalmeon s spremenjenimi imeni in Sabamo ter so dali mestom, ki so jih pozidali, imena.

³⁹ Sinovi Manasejevega sina Mahirja pa so šli v Galaad, si ga osvojili in pregnali Amorejce, ki so bili tam.

⁴⁰ Mojzes je dal Galaad Manasejevemu sinu Mahirju, ki se je tam naselil.

⁴¹ Manasejev sin Jair pa je šel tja, zavzel njihove vasi in jih imenoval Jairove vasi.

⁴² Tudi Nobe je šel tja in zavzel Kanat z njegovimi naselji in ga imenoval po svojem imenu Nobe.